Okoljevarstveniki skeptični, Magna obljublja varnost

Novi Kemis ali Zalog pri Novem mestu se ne more zgoditi, so zagotovili predstavniki Magne.

Objavljeno
24. julij 2017 16.38
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Osnutka okoljevarstvenega soglasja za Magnin obrat - rok za pripombe so podaljšali še za osem dni - lotili na sedežu Arsa, in sicer po tematskih sklopih.

Tomaž Ogrin je v imenu Alpe Adria Green zaradi letošnjih okoljskih nesreč opozoril, da v soglasju za Magno, ki v proizvodnji uporablja veliko nevarnih snovi, ni obdelana možnost požara. »Napačna je ocena, da gre le za vplive znotraj območja posega,« je dejal Ogrin.

Jorg Hodalič iz E-neta, ki je pripravil poročilo o vplivih Magne na okolje, pa je odgovoril, da so opravili dodatno požarno študijo in da so nevarnosti ocenjene še dodatno zaradi zahtev tujih zavarovalnic. Novi Kemis ali Zalog pri Novem mestu se ne more zgoditi, so zagotovili tudi predstavniki Magne. V obratu bo 24-urna varnostna služba, ki bo usposobljena tudi za ukrepanje ob požaru, organizirali bodo tudi industrijsko gasilsko enoto.

Več pobud je bilo za ponovni razmislek o lokaciji obrata. Anton Komat je tako dejal, da je pomemben vsak kvadratni meter polj, prehranska varnost Slovenije je namreč ogrožena. Renata Karba iz Umanotere pa je opozorila, da je v Kidričevem dovolj veliko območje za obrat Magne, z že urejeno železniško povezavo. Vendar so predstavnice Arsa na vsako tako pobudo odgovorile, da sprememba lokacije ni predmet okoljevarstvenega soglasja in ustne obravnave.

Voda je težava

Morebitne težave pri preskrbi z vodo za Magno je načel Gorazd Marinček iz društva Gibanje za trajnostni razvoj in Slovenskega e-foruma. Za gašenje bodo v Magni potrebovali dodatne količine vode, pa že v proizvodnji so te količine velike. Na območju ni reke, ki bi jo lahko uporabili, v proizvodnji pa bo nastalo vsak dan tri tone nevarnih odpadkov, 930 ton na leto.

»Elaborat o požarni varnosti je nujen sestavni del okoljevarstvenega soglasja,« pravi Marinček. Predstavniki Magne so odgovorili, da niso kemično podjetje, na lokaciji pa bodo uredili velik zbiralnik vode. Imajo pa tudi alternativni scenarij preskrbe z vodo.

Marinček je vztrajal, da bo obrat Magne na leto porabil 282.000 kubičnih metrov vode iz vodovoda. »Kdo bo imel prednost pri uporabi vode, kdo bo to prednost določal ob pomanjkanju vode? Na območju treh občin je 25.000 prebivalcev in 5500 glav velike živine,« je povedal Marinček. Dodal je, da človek v Sloveniji na dan povprečno porabi 100 litrov vode, ena velika glava živine pa 500 litrov.

»Vplivno območje Magne bi moralo biti celotno območje Mariborskega vodovoda,« je poudaril Marinček. Hodalič je odgovoril, da Mariborski vodovod v zadnjih letih načrpa po 13 milijonov kubičnih metrov vode na leto, nekoč pa je črpal po 20 milijonov kubičnih metrov. Magna bi porabila odstotek vode, ki jo proda Mariborski vodovod. Hodalič je še omenil, da se sistem podeljevanja vodnih soglasij z zapisom vode v ustavo ni spremenil.

Župan občine Miklavž na Dravskem polju Leo Kremžar pa meni, da se bo zapis vode v ustavo poznal v prihodnosti. »Mariborski vodovod je v teh dneh izdal obvestilo, da je treba varčevati z vodo. Pošteno bi bilo, tudi do investitorja, da se že zdaj jasno pove, kaj ga čaka,« pravi Kremžar.

Zanimala pa ga je še zaščita vode. Podtalnica, ki jo črpajo za pitje, prihaja s Pohorja, naravnost mimo predvidenega obrata Magne. »Če bi se v obratu kaj zgodilo, je v najslabšem primeru mogoče onesnaženje vseh južno ležečih črpališč vode,« je opozoril Kremžar in znova dodal, da je bistveno bolje vse te stvari razčistiti prej.

Kapica onesnaženja za vse

V občini Miklavž na Dravskem polju so lani izmerili 46 preseganj mejnih vrednosti delcev PM10 v zraku, dovoljenih pa je največ 35 preseganj na leto. Letos do začetka marca pa je bilo takih preseganj že 32, je povedal Kremžar. Predlagal je, da bi na lokacijo gledali celostno, Magna bo namreč nekaj dodala k onesnaženju zraka.

V zakonodajo bi po njegovem mnenju morali dodati določilo, da je mogoče postaviti novo tovarno ali kaj drugega, če se onesnaževanje iz drugih virov zmanjša. Kremžar se zaveda, da so največji onesnaževalci z delci individualna kurišča na lesno biomaso in promet, zato pričakuje ukrepanje države na tem področju. Potem pa bi brez zadržkov podprl projekt Magne.

Tovor še ne bo na železnici

Pomemben pa bo tudi tovorni promet iz obrata Magne in vanj. Barbara Kvac iz Focusa je zatrdila, da vplivi tovornega prometa niso pravilno ocenjeni, saj je upoštevano le območje od obrata do priključka na avtocesto, kot da tovornjaki na avtocesti ne bi več izpuščali emisij.

Predstavniki E-neta so pojasnili, da bo Magna imela 158 vozil za prevoz karoserij, vsa pa imajo motorje euro 6, kar pomeni zanemarljivo letno povečanje prometa po večjih cestah na območju Maribora. Zato so ocenili le vplive na območju, kjer obremenitev s tovornim prometom še ni.

Barbara Kvac je še omenila, da je v prostorskem načrtu občine Hoče - Slivnica za Magno predviden industrijski tir. Hodalič je odgovoril, da je prevoz z železnico predviden v četrti fazi projekta Magna, je pa to odvisno od izvedbe državnega prostorskega načrta za mariborsko letališče, ki naj bi tudi bilo povezano z železnico.

Kvačeva je opozorila, da občinski prostorski načrt ne omenja nobenih faz. Predstavniki Magne pa so povedali, da so se o možnostih pogovarjali s Slovenskimi železnicami, ki pričakujejo določeno frekvenco vlakov na progi, sicer se ta ne izplača. Prva faza, jedrni obrat Magne, ne bo dovolj za železnico.