Za merjenje onesnaženja v Mariboru zmanjkalo denarja

Odpravljanje monitoringa pomeni, da ne bo opozoril o preseženih vrednostih trdih delcev in povišanem ozonu.

Objavljeno
29. december 2014 20.50
MARIBOR
Robert Galun, Maribor
Robert Galun, Maribor
Maribor – Zaradi luknje v proračunu občina Maribor odpravlja financiranje monitoringov zraka in vode. To pomeni, da meščani ne bodo več obveščeni o onesnaženosti zraka s trdimi delci pozimi in povišanem ozonu poleti, pa tudi nadzor podtalnice in vodotokov bo močno okleščen.

Redni monitoring zraka v Mestni občini Maribor (MOM) poteka vse od leta 1978, in če mestna uprava ne bo našla 80.000 evrov, bo ta tradicija prihodnje leto prekinjena. »Z ukinitvijo monitoringa občani ne bomo več poznali kakovosti zunanjega zraka, to je predvsem koncentracij delcev PM10 in PM2,5, katerih povišane ali celo čezmerne koncentracije imajo največji negativni vpliv na naše zdravje. O stanju ne bo mogoče sproti obveščati prebivalcev, niti ne bo mogoče spremljati izvajanja ukrepov za izboljšanje stanja,« je opozoril Benjamin Lukan z Oddelka za okolje in zdravje Maribor v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano.

Umiramo prej

Po Lukanovih besedah monitoring zraka poteka tudi v sosednjih občinah, s tem pa strokovnjaki dobijo širšo sliko. Vodja Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave Brigita Čanč je pojasnila, da kakovost zraka merijo v Mariboru na več lokacijah, v Rušah, Dupleku in Miklavžu na Dravskem polju: »Meritve kažejo, da letos verjetno ne bomo presegli 35 dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo. Za to smo lahko hvaležni predvsem mili zimi, ne pa toliko izvedenim ukrepom.«

Da onesnaženje zraka negativno vpliva na zdravstveno stanje ljudi, ni dvoma. Čančeva pravi, da na krvno sliko, respiratorni sistem in razvoj bolezni izjemno negativno vplivajo zlasti nanodelci: »Analize v okviru širše evropske študije so pokazale, da je na območjih, kot sta Ljubljana in Maribor, pričakovana življenjska doba 18 mesecev krajša kot v čistejših deželah, kot so skandinavske, konkretno v mestu Stockholm.«

V vodi vse več nitratov

Iz izhodišč proračunov, ki jih je župan Fištravec sicer umaknil, je razvidno, da namerava občina varčevati tudi pri nadzoru kakovosti voda. Če mariborska občina ne bo zagotovila 60.000 evrov in okoliške občine še 20.000 evrov, bo monitoring podzemnih voda, tal in potokov na območju vodopreskrbnega sistema Mariborskega vodovoda skoraj zamrl. Na sedmih mestih ga bo izvajala le še država.

Mariborski strokovnjaki od leta 1998 na 17 mestih dvakrat na leto preverjajo kakovost podzemnih voda, enkrat na leto pet potokov, ki napajajo podtalnico, in trikrat na leto tla na vodovarstvenih območjih. »Rezultati kažejo, da na območju podzemnih voda narašča koncentracija nitratov. To je verjetno posledica malce slabše kakovosti kanalizacije in soljenja cest,« meni Brigita Čanč.

Zdravje (še) ni ogroženo

Z ukinitvijo monitoringa voda zdravje ljudi ne bo neposredno ogroženo, pomirja Čančeva, saj je kakovost pitne vode iz pipe ustrezna. »A če bo voda iz pipe kdaj čezmerno obremenjena z ostanki kemijskih onesnaževalcev, smo zamudili vlak in lahko zapremo pipo.«

Kako pomemben je nadzor podtalnice in vodotokov, poudarja tudi direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač. Po njegovih besedah je monitoring nekakšna pregrada, saj bi z rednim nadzorom veliko hitreje zaznali onesnaženje in bi imeli več časa za ukrepanje in sanacijo.

Seveda ima Mariborski vodovod, ki s pitno vodo preskrbuje več kot 220.000 ljudi v 17 občinah, tudi notranji nadzor kakovosti vode. »Skladnost pitne vode spremljamo na črpališčih, v vodnih zbiralnikih, v omrežju in pri uporabnikih, večinoma v osnovnih šolah in vrtcih ter deloma v gostinskih obratih,« je pojasnil Burnač.

Tudi hrup brez nadzora

Poleg monitoringov voda in zraka občina ukinja še operativni program varstva pred hrupom, za kar ji je zmanjkalo 20.000 evrov. Brigita Čanč je povedala, da je hrup zelo moteč zlasti kot psihološki dejavnik in prav tako negativno vpliva na zdravje ljudje. Glavni vir hrupa je cestni promet in ponekod so mejne vrednosti že presežene, na nekaterih delih mesta celo kritične vrednosti. S hrupom nad 55 decibelov je obremenjena dobra polovica Maribora, s hrupom nad 65 decibelov pa 15 odstotkov površine mesta, na teh območjih pa živi kar 26 odstotkov Mariborčanov.