Tiskane izdaje
Ljubljana – »Če je odstop predsednika vlade podlaga za hitro sprejemanje zakonov, potem bodo ti meseci zelo škodili prihodnosti države,« so ostri naravovarstveniki ob predlogu zakona za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi. Parlament ga bo obravnaval v sredo.
Civilne pobude, strokovnjaki in nevladne organizacije, prvi je pod dopis Društva za proučevanje rib podpisan Mihael Jožef Toman z Biotehniške fakultete, zahtevajo umik predloga zakona o načinu gradnje infrastrukture in pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save (med Ježico in Suhadolom), ki ga predlaga poslanec Desusa Ivan Hršak iz Hrastnika. Zakon pred obravnavo v državnem zboru zahteva širšo obravnavo v strokovni javnosti, pravijo v društvu.
Sulec bi izumrl
Najprej bi morali za zakon opraviti celovito presojo vplivov na okolje. Srednja Sava je dodobra pokrita z območji Nature 2000, v ta območja sodi šest od devetih načrtovanih elektrarn, poleg tega je to eno največjih strnjenih območij sulca v Evropi. Ta vrsta rib je močno ogrožena, za njeno varovanje bi bilo treba kakšen jez, denimo na Ljubljanici, odstraniti, ne graditi novih. Gradnja verige hidroelektrarn med Medvodami in Litijo bi pomenila izumrtje zdaj gensko vitalne populacije sulca, so prepričani ribiči.
Hidroelektrarne bi srednjo Savo spremenile v niz jezer, kar spremeni življenjsko okolje, pa tudi prehajanje rečne vode v podtalnico. Zato bi bilo nujno preveriti, kakšen vpliv imajo že zgrajene hidroelektrarne na podtalnico. Po nekaterih študijah se raven podtalnice po gradnji jezu hidroelektrarne najprej dvigne, z leti, ko se dno in bregovi akumulacije zamuljijo, pa lahko raven podtalnice zelo pade. Glede na to, da ljubljansko vodarno z najboljšo in najbolj izdatno vodo prek prodišč večinoma napaja ravno Sava, bi bila taka raziskava koristna. Predlog zakona brez javne obravnave in brez presoje vplivov celotnega načrta na okolje tudi zato ni sprejemljiv. Druga težava je, da se onesnaževala in tudi hranila v stoječi vodi akumulacij kopičijo.
Društvo za proučevanje rib in številne somišljenike moti tudi to, da za podelitev koncesije ni bilo javnega razpisa. Tega bi sicer lahko izvedli le ob izpolnjenih vseh okoljevarstvenih omejitvah. Podelitev koncesije brez javnega razpisa pa bi lahko bila nedovoljena državna pomoč.
Nepoznavanje ali zavestno kršenje?
Nad predlogom zakona so se zgrozili tudi v Zavodu za varstvo narave (ZRSVN). »Onemogočen dostop javnosti pri sprejemanju zakona je kršenje Aarhuške konvencije. Po 15. členu zakona gre za gradnjo objektov v javno korist, javnost pa sploh ni imela možnosti razpravljati o njih,« pravijo v ZRSVN. Sprejeti zakon bi koncesionarju naložil obveznosti, za katere se sploh ne ve, ali bodo izvedljive, saj presoja sprejemljivosti predlaganih hidroelektrarn še ni opravljena. Že v okoljskem poročilu za Nacionalni energetski program so ugotovili velik vpliv elektrarn na okolje med Medvodami in sotočjem Save z Ljubljanico. Od takrat so se območja Nature 2000 še razširila.
Tudi zato so v akcijskem načrtu za obnovljive vire energije ugotovili, da se energetskega potenciala Save ne bo dalo v celoti izkoristiti. Hidroelektrarne bi onemogočile upoštevanje predpisov s področja ohranjanja narave. »V najboljšem primeru predstavlja predlog zakona nepoznavanje predpisov s področja ohranjanja narave, v najslabšem pa njihovo zavestno kršenje,« pravijo v ZRSVN.
Na predlog zakona je prišlo le eno mnenje. Občina Trbovlje ni zadovoljna s predvideno razdelitvijo koncesnine. Občini Zagorje in Hrastnik bi namreč dobili po 70 odstotkov, Trbovlje pa le 60 odstotkov koncesnine. Drugo dobi država.
