Galerija
Zakonodajo na področju odpadkov je treba urediti
Nadzor ne deluje, obveznosti niso jasne, v ozadju pa je sporen boj za deleže trga na področju odpadne embalaže.
Ljubljana – Zbornica komunalnega gospodarstva in tri družbe za ravnanje z odpadno embalažo so krivdo za kupe odpadne embalaže pripisale Interserohu, tam pa dokazujejo, da je sistem neurejen tudi s sodnimi odločbami. Ministrstvo za okolje in prostor načrtuje sistemsko ureditev prihodnje leto.
Kupi odpadne embalaže nastajajo že četrto leto zapored. Vendar je Janko Kramžar, predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva (ZKG) in direktor ljubljanske Snage, večkrat zatrdil, da tudi ob sedanji zakonodaji take tradicionalne prednovoletne slike ne bi smele nastajati. Za razmere je obtožil Interseroh. Javna komunalna podjetja v tem sistemu zbirajo odpadno embalažo in jo brezplačno predajajo družbam za ravnanje z odpadno embalažo (Iterseroh, Recikel, Unirec, Slopak, Surovina in Embakom). Te z embalažninami, ki jih plačujejo proizvajalci in uvozniki embalaže, plačujejo predelavo. Gre za razširjeno odgovornost proizvajalcev za ravnanje z odpadki, ki jih dajo na trg. Večji predelovalci so Dinos, Papir Servis oziroma Salomon in Gorenje Surovina.
»Na Zbornico komunalnega gospodarstva smo naslovili protestno pismo, ker na tiskovno konferenco nismo bili vabljeni, niti kot člani zbornice niti kot embalažna družba. Očitno so želeli enostransko podajati informacijo o stanju embalaže v Sloveniji. Mi namreč menimo, da takšno obračunavanje z določenimi družbami ne vodi k reševanju problematike,« pravi Jure Fišer, direktor Gorenja Surovine, in dodaja, da poskušajo MOP že več let prepričati, da so nujne korekcije sistema, ki bi zagotovil odpravo pomanjkljivosti. »Naša stališča smo poenotili tudi v GIZ Skupne sheme na GZS, podpira pa jih tudi Sekcija zbiralcev in predelovalcev odpadkov pri GZS,« dodaja Fišer. V stališčih je, denimo, odprava praga zavezancev za embalažnino, ki je zdaj pri petih tonah na leto, ugotavljanje deležev za prevzemanje komunalne embalaže pri komunalnih službah na podlagi upravnih odločb in uvedba meril za prevzemanje komunalne embalaže. »Težave nastajajo zato, ker komunale velik del embalaže, ki jo zberejo, prosto prodajajo na trgu, česar ne bi smele početi. Po drugi strani pa je v sistemu veliko prostih igralcev, ki zaradi manjše količine odpadkov ne plačujejo embalažnin. Zaradi tega embalažne družbe ne zberejo dovolj embalažnine za pokrivanje stroškov,« pravi Fišer.
Monopoliziranje
Mateja Mikec, direktorica Interseroha, pravi, da je Interseroh v preteklih letih prevzel 20.000 ton odpadne komunalne embalaže preveč. Lani je ob podobnem zapletu inšpektorat za okolje izdal odločbo, da mora Interseroh od kumunal prevzeti več kot 3000 ton odpadne embalaže, vendar se je izkazalo, da količine niso bile tako velike, poleg tega je ministrstvo za okolje odločbo inšpektorata odpravilo, saj je bila brez pravne podlage. Zato je Interseroh vložil odškodninsko tožbo proti državi. Že trikrat je na upravnem sodišču dobil spor proti ministrstvu, ki deleže posameznih družb določi kar s sklepom, objavljenim na spletu, ne pa, kot bi moralo, z upravno odločbo. Vendar se ni spremenilo nič. »V petih letih ni bilo na ZKG niti enega sestanka o poteh za ureditev razmer,« dodaja Mikčeva.
Še huje, Dinos je ustanovil družbo Recikel, Papir Servis (Salomon) družbo Unirec, oba pa zavračata pogodbo z Interserohom za prihodnje leto oziroma zahtevata višje cene. Mikčeva pravi, da družbi zdaj izvajata cenovno vojno, s katero hočeta Interseroh izriniti s trga. Prihodnje leto bosta imela tako Unirec in Recikel, ki sodelujeta, več kot 60-odstotni delež na trgu. Gorenje Surovina ima medtem Surovino, komunalna podjetja pa so ustanovila Embakom. To je tudi predmet prijave na Agencijo za varstvo konkurence, od katere pa odgovorov še nismo dobili.
Da je sistem neurejen, priznavajo tudi na ministrstvu za okolje in prostor. Letos bodo kupe embalaže najbrž spet poskušali pospraviti z inšpekcijsko odločbo. Zavedajo se, da je to narobe, vendar drugih rešitev ni. Sistem bodo poskušali celovito urediti s spremembami zakona o varstvu okolja prihodnje leto. Embalažna komisija je sicer že prišla do rešitev, vendar te še niso v proceduri MOP.
Kupi odpadne embalaže nastajajo že četrto leto zapored. Vendar je Janko Kramžar, predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva (ZKG) in direktor ljubljanske Snage, večkrat zatrdil, da tudi ob sedanji zakonodaji take tradicionalne prednovoletne slike ne bi smele nastajati. Za razmere je obtožil Interseroh. Javna komunalna podjetja v tem sistemu zbirajo odpadno embalažo in jo brezplačno predajajo družbam za ravnanje z odpadno embalažo (Iterseroh, Recikel, Unirec, Slopak, Surovina in Embakom). Te z embalažninami, ki jih plačujejo proizvajalci in uvozniki embalaže, plačujejo predelavo. Gre za razširjeno odgovornost proizvajalcev za ravnanje z odpadki, ki jih dajo na trg. Večji predelovalci so Dinos, Papir Servis oziroma Salomon in Gorenje Surovina.
»Na Zbornico komunalnega gospodarstva smo naslovili protestno pismo, ker na tiskovno konferenco nismo bili vabljeni, niti kot člani zbornice niti kot embalažna družba. Očitno so želeli enostransko podajati informacijo o stanju embalaže v Sloveniji. Mi namreč menimo, da takšno obračunavanje z določenimi družbami ne vodi k reševanju problematike,« pravi Jure Fišer, direktor Gorenja Surovine, in dodaja, da poskušajo MOP že več let prepričati, da so nujne korekcije sistema, ki bi zagotovil odpravo pomanjkljivosti. »Naša stališča smo poenotili tudi v GIZ Skupne sheme na GZS, podpira pa jih tudi Sekcija zbiralcev in predelovalcev odpadkov pri GZS,« dodaja Fišer. V stališčih je, denimo, odprava praga zavezancev za embalažnino, ki je zdaj pri petih tonah na leto, ugotavljanje deležev za prevzemanje komunalne embalaže pri komunalnih službah na podlagi upravnih odločb in uvedba meril za prevzemanje komunalne embalaže. »Težave nastajajo zato, ker komunale velik del embalaže, ki jo zberejo, prosto prodajajo na trgu, česar ne bi smele početi. Po drugi strani pa je v sistemu veliko prostih igralcev, ki zaradi manjše količine odpadkov ne plačujejo embalažnin. Zaradi tega embalažne družbe ne zberejo dovolj embalažnine za pokrivanje stroškov,« pravi Fišer.
Monopoliziranje
Mateja Mikec, direktorica Interseroha, pravi, da je Interseroh v preteklih letih prevzel 20.000 ton odpadne komunalne embalaže preveč. Lani je ob podobnem zapletu inšpektorat za okolje izdal odločbo, da mora Interseroh od kumunal prevzeti več kot 3000 ton odpadne embalaže, vendar se je izkazalo, da količine niso bile tako velike, poleg tega je ministrstvo za okolje odločbo inšpektorata odpravilo, saj je bila brez pravne podlage. Zato je Interseroh vložil odškodninsko tožbo proti državi. Že trikrat je na upravnem sodišču dobil spor proti ministrstvu, ki deleže posameznih družb določi kar s sklepom, objavljenim na spletu, ne pa, kot bi moralo, z upravno odločbo. Vendar se ni spremenilo nič. »V petih letih ni bilo na ZKG niti enega sestanka o poteh za ureditev razmer,« dodaja Mikčeva.
Še huje, Dinos je ustanovil družbo Recikel, Papir Servis (Salomon) družbo Unirec, oba pa zavračata pogodbo z Interserohom za prihodnje leto oziroma zahtevata višje cene. Mikčeva pravi, da družbi zdaj izvajata cenovno vojno, s katero hočeta Interseroh izriniti s trga. Prihodnje leto bosta imela tako Unirec in Recikel, ki sodelujeta, več kot 60-odstotni delež na trgu. Gorenje Surovina ima medtem Surovino, komunalna podjetja pa so ustanovila Embakom. To je tudi predmet prijave na Agencijo za varstvo konkurence, od katere pa odgovorov še nismo dobili.
Da je sistem neurejen, priznavajo tudi na ministrstvu za okolje in prostor. Letos bodo kupe embalaže najbrž spet poskušali pospraviti z inšpekcijsko odločbo. Zavedajo se, da je to narobe, vendar drugih rešitev ni. Sistem bodo poskušali celovito urediti s spremembami zakona o varstvu okolja prihodnje leto. Embalažna komisija je sicer že prišla do rešitev, vendar te še niso v proceduri MOP.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji