Žalostno je, da so kmečki petelini vsak na svojem gnoju

Okoli 500 kmečkih protestnikov se je danes zbralo na ploščadi pred poslopjem državnega zbora. Protest je minil mirno in z izjemo nekaj sporočil na transparentih ter izjav govorcev brez izrazitega političnega naboja. Pogovor z kmeti, ki so se protesta udeležili, kaže, da jih najbolj boli pomanjkanje razumevanja za njihove težave in spoštovanja do kmečkega poklica.

Skupinice kmetov, med njimi so bili številni v jaknah z znakom Združenja slovenske kmečke iniciative, ki je protest organizirala ob podpori drugih kmetijskih organizacij, so se na Trgu republike začele zbirati kakšne pol ure pred začetkom protesta. Melodije narodnozabavne glasbe iz zvočnikov je vsake toliko prerezalo hrumenje motorne žage, ki jo je prinesel eden od udeležencev. Veliko kmetov je bilo opremljenih s slovenskimi zastavami, obešenimi na vile za spravljanje sena. Na transparentih, ki so jih dvigovali kvišku, so bila sporočila z vsebino, znano iz preteklih protestov, kor npr. Brez kmeta ni hrane, Natura – nesmiselna avantura, pa tudi z novo vsebino: Stop Mercosur, Proti omejitvam na lastni zemlji, Pravica do kmetovanja je ustavna pravica in Nevladniki s podporo politike in brez upoštevanja stroke vodijo Slovenijo v lakoto.

Proti dvojnim standardom in napadu na živinorejo

Kmet iz Bohinja Janez Režek Muri, ki je bil opremljen z zastavo kmečke iniciative, se je protesta udeležil, ker »stvari ne gredo v pravo smer«. Nasprotuje prostotrgovinskim sporazumom EU z Mercosurjem in Indijo. »V EU imamo visoke standarde pri uporabi pesticidov, dobrobiti živali in varstva narave. Govorimo o zmanjševanju ogljičnega odtisa, po drugi strani pa bomo podprli uvoz hrane iz držav z bistveno nižjimi standardi in pripeljane od zelo daleč.« Režek je gospodar t. i. ark kmetije, namenjene reji avtohtonih pasem domačih živali. Sooča se s številnimi naravovarstvenimi omejitvami, velikimi zvermi, nizkimi odkupnimi cenami in boleznimi živali. »Zaradi bolezni modrikastega jezika mi je poginilo 70 odstotkov črede ovac, a nisem upravičen do nobene odškodnine, ker sem premajhen.«

Mlada Katja Avbelj iz živinorejske kmetije v Lukovici se je protesta udeležila z družinskimi člani. »Vemo, da brez kmetov ne bi bilo hrane, na koncu pa vse pade na nas. Trudiš se vsak dan, vstajaš zgodaj zjutraj in tudi ponoči, kadar je v hlevu nekaj narobe, potem pa nekdo, ki se nikoli ni ukvarjal s kmetijstvom, govori čez nas.« Kmetijo bo prevzel njen brat, sama pa bo pomagala, dokler bo živela doma.

Solidarnost z zahtevami kmetov je izrazil tudi ekološki in biodinamični kmet Zvone Černelič, prejemnik več evropskih nagrad. Ocenil je, da trenutna oblast nima stika z realnostjo v kmetijstvu. »Kot ekološki kmet sem absolutno za to, da bi v Sloveniji kmetovali v celoti ekološko, ampak mora biti pristop do kmetov primeren, ne pa da se jih obremenjuje z nepotrebno birokracijo.« Kritičen je tudi do prerivanja med kmetijskimi organizacijami, ki so ga osvetlile priprave na protest: »Žalostno je, da so kmečki petelini vsak na svojem gnoju.«

Podeželje postaja muzej na prostem

Začetek protesta je naznanila državna himna, po njej so se začeli govori predstavnikov organizacij, podpisanih pod protestne zahteve kmetijskemu ministrstvu in vladi. Predsednik kmečke iniciative Boštjan Slemenšek je dejal, da niso problem kmetje, ki so se zbrali na protestu, ampak sistem, ki se norčuje iz tistih, ki ga hranijo. »Ne prosimo več, da nas poslušajo in jemljejo resno. Zahtevamo pogoje, v katerih bo kmet lahko kmet. Zahtevamo spoštovanje do dela, brez katerega država ne more obstajati. Mi bomo vztrajali, ker ko kmet obupa, ne propade samo kmetija, ampak tudi prihodnost in država.«

Predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek je izpostavil dve od štirih prednostnih protestnih zahtev, ki so jih organizatorji protesta poslali ministrstvu in vladi: zaščito slovenskega kmeta in potrošnika pred izdelki iz trgovinskega bloka Mercosur ter zagovarjanje močne, predvidljive in dvostebrne skupne kmetijske politike.

Kmet iz Spodnje Savinjske doline Rok Sedminek je pozval k zavrnitvi državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti tega dela države: »Dolina, iz katere prihajam, je znana po zelenem zlatu, v prihodnosti pa bo verjetno znana kot dolina črnega blata. / .../ Na prvem mestu je prehranska varnost, ker brez te tudi poplavne varnosti ne bomo rabili.«

Matejka Sečnik iz zveze kmetic, tudi kmetica leta 2025, je zaskrbljena zaradi praznjenja podeželja, za katerega upa, da ne bo postalo »muzej na prostem«. Boli jo tudi slabšalen odnos družbe in vlade do kmetov.

Predsednica zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob je pozvala k povečanju deleža slovenske hrane v javnih zavodih.

Predstavnik zveze društev ekoloških kmetov je opozoril, da se cilji iz akcijskega načrta za kmetijstvo uresničujejo prepočasi, zaradi česar ekološki izdelki na policah trgovin končajo kot konvencionalni, v javnosti pa se ustvarja vtis, da je ekološko kmetijstvo »drag privilegij ali celo verska usmeritev brez učinka«.

Po koncu protesta je bil predviden sestanek protestnih organizacij z ministrico Matejo Čalušić, a so ga iz njenega kabineta odpovedali. Med protestom so poslali povabilo medijem na izjavo, ob kar se je Slemenšek obregnil, češ da ministrica nima časa za kmete, za novinarje pa. Čalušićeva je nov sestanek s pobudniki in podporniki protesta napovedala prihodnji teden. Od njih pričakuje, da bodo poleg zahtev predstavili tudi rešitve. »Če bodo rešitve primerne, smo jim pripravljeni tudi prisluhniti,« je dejala. Izpostavila pa je, da rešitev nekaterih zahtev, kot sta zagotovitev prehranske varnosti in več lokalne hrane v javnih zavodih, ni mogoča čez noč, če tega nismo bili sposobni narediti v 20 letih.