Zaradi hrupa prijava na evropsko komisijo?

Zagorje − Ministrstvu za okolje in prostor (Mop) grozi nova prijava na evropsko komisijo (EK) zaradi nespoštovanja zakonodaje in evropskih direktiv na področju hrupa. Če v petih dneh ne pojasnijo, zakaj operativne programe (OP) varstva pred hrupom skrivajo pred javnostjo in zakaj so javnost iz postopkov izključili, bo Eko krog o tem obvestil EK.

Kemis, Magno, Ekoplast, blejsko obvoznico, Lafarge Cement, sprejetje zakona o varstvu okolja in uredbe o tleh povezuje rdeča nit, ki se ji reče javnost oziroma stranka v postopku. »Takoj ko se v postopku pojavi stranka, se pojavi tudi težava. Cilj države zato je, da je v postopkih čim manj javnosti. Ker kapital in politika civilne sfere ne moreta kar tako utišati oziroma nas birokratsko upehati, se lotevata sprememb uredb in zakonodaje,« se je za Delo na »tiho pripravo« operativnega programa varstva pred hrupom odzval prvi zasavski okoljski aktivist Uroš Macerl.

Z OP proti hrupu se ponavlja lanski vzorec sprejemanja uredbe o stanju tal, ki je zvišala dotedanje veljavne mejne vrednosti rakotvornih snovi v tleh celo na otroških igriščih: »V uredbi za tla je država spremenila mejne vrednosti, ugotovila, da je Slovenija − na papirju! − čista in da sanacija Celjske kotline ali Mežiške doline ni potrebna.« Uredba za tla bi morala biti Sloveniji, pravi, v opozorilo, da ne sprejme še ene tako katastrofalne uredbe. Ta ji zdaj grozi na področju hrupa. Bistvo se skriva v mejnih vrednostih za hrup na cestah, v mestnih središčih in železnici. »Ko bo Mop administrativno posegel v uredbo, tako kot je to storil z uredbo o stanju tal, bo rešil 89 odstotkov tistega, kar zdaj pomeni težavo. Samo dobra desetina zdaj spornih emisij hrupa bo še ostala kočljivih. Zato delajo na tihem in na skrivaj,« zatrjuje Macerl.

Prizorišče najnovejšega primera ignorance javnosti je direktorat za okolje. Eko krog je vodjo oddelka za okolje Toneta Kvasiča posvaril, da je v uredbi o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju obligacija pri izdelavi OP varstva pred hrupom »zapovedana«. Dve največji aglomeraciji Ljubljana in Maribor bi morali program začeti izvajati že pred devetimi leti. A ti, kot rečeno, nastajajo šele zdaj − v tajnosti. Eko krog od Mopa tokrat zahteva imena odgovornih za zamudo in ignoranco pri pripravi OP varstva pred hrupom kot tudi to, da se te osebe izločijo iz prihodnjih postopkov.

Večkrat prezrta javnost

Kot za programe varstva pred onesnaževanjem sploh so tudi za program varstva pred hrupom obvezni sestavni del zapisi z javnih predstavitev in posvetov. Do zdaj je Mop direktivo, ki že v preambuli predvideva posvet z javnostjo, v nadaljevanju pa opozarja na »razumne časovne okvire za sodelovanje javnosti v vsaki fazi«, prekršil vsaj štirikrat, trdijo okoljevarstveniki: ker ni v roku izvedel operativnega programa varstva pred hrupom za slovensko in štajersko prestolnico, ker javnosti ni seznanil niti s tem, da jih pripravlja, niti ni objavil programa, in ker je javnost spregledal tudi v delovni skupini. Ali torej država pripravlja takšen program varstva pred hrupom, ki ne bo v dobro ljudi? V dobro koga bo, če država bolje kot s civilno sfero sodeluje z »ustvarjalci« hrupa? Na Mopu na ta vprašanja ne odgovarjajo. Njihova pojasnila lahko javnost pričakuje šele, ko bodo, kakor smo izvedeli, odgovorili tudi Eko krogu. Za to imajo čas do petka.

V Eko krogu so nastajajoči OP označili za nezakonitega, za jutri pa nevladniki in civilne iniciative s področja varstva okolja pripravljajo množični poziv vladi, kako na tripartitni ravni s politiko in civilno sfero prekiniti neučinkovit okoljski nadzor in nevključevanje strokovne ter civilnodružbene javnosti v postopke na nacionalni in lokalni ravni.

Izogibanje presoji vplivov na okolje

Ko je Mop aprila pripravil predlog spremembe uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov, je za pripombe in mnenja določil dva tedna − med prvomajskimi počitnicami, kar je dodatno onemogočalo informiranost in aktivno udeležbo javnosti v postopku. Novela predvideva tudi pomembne novosti v direktivi, ki omogočajo, da se nosilec posega izogne presoji vplivov na okolje. To pomeni tudi manj postopkov. »In manj težav za sprego umazanega kapitala in dela politike,« dodaja Macerl.

Namesto da bi sektor varstva okolja in narave stal ob boku gospodarskemu in finančnemu ministrstvu, je v večini vlad imel vlogo enega najmanj upoštevanih resorjev, je prepričana Gaja Brecelj iz Umanotere. Zadnje okoljske katastrofe po njenem mnenju dokazujejo, da konflikti nastajajo večinoma iz nezaupanja državnim institucijam, ki jim ne uspe zagotoviti transparentnega dialoga, nadzora in ne sprejmejo odgovornosti.