Zaradi višjih temperatur vse več želvjih mladičev ženskega spola
Globalno segrevanje tako vodi v feminizacijo vrste morskih želv, dodatno težavo pa imajo zaradi višanja morske gladine.
Odpri galerijo
Mladiček orjaške črepahe. FOTO: Shutterstock
Do 93 odstotkov izvaljenih mladičev orjaških črepah bi bilo lahko do leta 2100 ženskega spola, saj podnebne spremembe pri tej vrsti morskih želv vodi v feminizacijo vrste, navajajo raziskovalci z britanske univerze v Exeterju.
Spol mladičev je namreč odvisen od temperature in že trenutno je 52 odstotkov orjaških črepah (Chelonia mydas), ki so ena od sedmih vrst morskih želv, ženskega spola. Študija exeterske univerze in portugalskega znanstvenega centra za okoljske znanosti je pokazala, da višje temperature, ki jih predvidevajo znanstveniki z Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC), pomenijo, da bo v prihodnosti od 76 do 93 odstotkov izvaljenih mladičev ženskega spola. Študija se je osredotočala na območje Gvineje Bissau na zahodu Afrike, a raziskovalci menijo, da lahko podobne rezultate pričakujejo povsod po svetu.
Spremenjeno razmerje med spoloma bi sprva vodilo v povečanje populacije, nato pa bi sledil strm padec, saj bi »temperature dosegle smrtonosne nivoje«.
»Orjaške črepahe se bodo v prihodnosti soočile z izgubo habitata in povišanimi temperaturami. Naši rezultati kažejo, da bo populacija mladičev na arhipelagu Bijagos v Gvineji Bissau nekako shajala z učinki podnebnih sprememb do leta 2100. Hladnejše temperature ob koncu valilne sezone in senčna območja bodo zagotovile, da se bo izvalilo nekaj samcev,« je komentirala Rita Patricio z omenjene britanske univerze.
Število želv, ki bodo gnezdile, se bo do leta 2120 povečalo od 32 do 64 odstotkov, a hkrati se bo zaradi višjih temperatur povečal pogin mladičev v jajcih. »Ko bodo temperature rasle, bo morda postalo nemogoče, da bodo neizvaljeni mladiči preživeli.«
V študiji so še predvideli, da želvam grozi tudi poplavljanje morja, in sicer zaradi povišane gladine bo od 33 do 43 odstotkov obal, kjer želve gnezdijo, pod vodo. Nekatere želve se morda ne bodo mogle premakniti v notranjost obal. »Na določenih območjih, bodo lahko želve odkorakale v notranjost, a te, ki smo jih preučevali, so gnezdile na majhnem otoku Poilao in imajo omejen prostor, kako daleč od morja lahko gredo,« je pojasnila znanstvenica in dodala, da drugod lahko želve ustavijo naravne prepreke ali pa človeške naselbine.
Arhipelag Bijagos je najpomembnejše gnezdišče za črepahe v Afriki.
Spol mladičev je namreč odvisen od temperature in že trenutno je 52 odstotkov orjaških črepah (Chelonia mydas), ki so ena od sedmih vrst morskih želv, ženskega spola. Študija exeterske univerze in portugalskega znanstvenega centra za okoljske znanosti je pokazala, da višje temperature, ki jih predvidevajo znanstveniki z Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC), pomenijo, da bo v prihodnosti od 76 do 93 odstotkov izvaljenih mladičev ženskega spola. Študija se je osredotočala na območje Gvineje Bissau na zahodu Afrike, a raziskovalci menijo, da lahko podobne rezultate pričakujejo povsod po svetu.
Spremenjeno razmerje med spoloma bi sprva vodilo v povečanje populacije, nato pa bi sledil strm padec, saj bi »temperature dosegle smrtonosne nivoje«.
»Orjaške črepahe se bodo v prihodnosti soočile z izgubo habitata in povišanimi temperaturami. Naši rezultati kažejo, da bo populacija mladičev na arhipelagu Bijagos v Gvineji Bissau nekako shajala z učinki podnebnih sprememb do leta 2100. Hladnejše temperature ob koncu valilne sezone in senčna območja bodo zagotovile, da se bo izvalilo nekaj samcev,« je komentirala Rita Patricio z omenjene britanske univerze.
Število želv, ki bodo gnezdile, se bo do leta 2120 povečalo od 32 do 64 odstotkov, a hkrati se bo zaradi višjih temperatur povečal pogin mladičev v jajcih. »Ko bodo temperature rasle, bo morda postalo nemogoče, da bodo neizvaljeni mladiči preživeli.«
V študiji so še predvideli, da želvam grozi tudi poplavljanje morja, in sicer zaradi povišane gladine bo od 33 do 43 odstotkov obal, kjer želve gnezdijo, pod vodo. Nekatere želve se morda ne bodo mogle premakniti v notranjost obal. »Na določenih območjih, bodo lahko želve odkorakale v notranjost, a te, ki smo jih preučevali, so gnezdile na majhnem otoku Poilao in imajo omejen prostor, kako daleč od morja lahko gredo,« je pojasnila znanstvenica in dodala, da drugod lahko želve ustavijo naravne prepreke ali pa človeške naselbine.
Arhipelag Bijagos je najpomembnejše gnezdišče za črepahe v Afriki.
