Okoljevarstveniki sklenili protokol z Magno

Magnino investicijo v Hočah je odobrila tudi Alpe Adria Green Slovenija. Minister Počivalšek ostaja optimist.

Objavljeno
11. september 2017 08.44
Nejc Gole, Peter Rak, N. M.
Nejc Gole, Peter Rak, N. M.
Ljubljana - Potem ko so se vse nevladne organizacije odpovedale pritožbi na okoljevarstveno soglasje, ki ga je agencija za okolje izdala Magni, je ta pred odstranitvijo največje ovire na poti do naložbe. V mesecu dni naj bi Magna dobila še gradbeno dovoljenje in podpisala dve pogodbi z državo.

Po informaciji, da je Alpe Adria Green odstopila od nameravane pritožbe na okoljevarstveno soglasje za gradbeno dovoljenje Magni, se je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek odzval umirjeno: »Zdaj se igra sodnikov podaljšek. Dokler sodnik ne zapiska konec igre, ne moremo reči, da smo zmagali. Kljub temu sem optimist in verjamem, da bomo odpravili tudi najmanjše dvome ter to zgodbo uspešno končali.« Rok za pritožbe se bo iztekel jutri.

Usklajevanje o strateški investiciji in državni spodbudi

V četrtek bosta ministrstvo za gospodarstvo in Magna nadaljevala usklajevanja za dve pogodbi, in sicer o strateški investiciji ter državni spodbudi v vrednosti 18,6 milijona evrov. Ta se nanaša na lakirnico in 404 delovna mesta, prva pa je vezana na zakon, tako imenovani lex Magna, in zahteva vsaj tisoč delovnih mest in sto milijonov evrov vredno investicijo.

Podpis pogodb načrtujemo do konca tega meseca ali na začetku oktobra, je dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti. V tem času naj bi bilo po njegovih pričakovanjih izdano tudi gradbeno dovoljenje. Župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak je povedal, da so se vsi sosedje odpovedali nasprotovanju gradnji. Ustavna obravnava ne bo potrebna in postopek bo hitrejši.

Nekaj negotovosti sproža tožba prebivalcev Miklavža na Dravskem polju na upravno sodišče, ker jim Arso ni podelil statusa stranskega udeleženca. Miran Rajšt, član Civilne iniciative Miklavž, je dejal, da so tožbo vložili, a so na upravnem sodišču dejali, da tožb v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja investitorja Magna Steyr niso prejeli. A vložitev tožbe na pravnomočnost okoljevarstvenega soglasja ne vpliva, zato ima Magna odprto pot do gradbenega dovoljenja.

Odprta pod do gradbenega dovoljenja in pogodb z državo

Magna Steyr bo spoštovala relevantne okoljske standarde in omogočila nadzor okoljevarstvenih podatkov, odločitev, da se ne bodo pritožili na izdano okoljevarstveno soglasje, utemeljujejo nevladniki.

Okoljevarstveno soglasje, ki ga je agencija za okolje (Arso) izdala Magni, bo brez pritožb pravnomočno in Magna bo lahko dobila gradbeno dovoljenje za lakirnico. A zakon o strateški naložbi od Magne zahteva vsaj tisoč delovnih mest, zato bo investitor moral lakirnico prej ali slej nadgraditi s prihodnjimi fazami, torej najprej z obratom za karoserije, nato bi lahko zrasla tovarna za sestavljanje avtomobilov. »Potrditev druge faze pričakujemo, ko se bo začela izvedba prve faze. Magni bomo morali zelo hitro zagotoviti zemljišča,« je dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti. 

Po besedah župana občine Hoče-Slivnica Marka Sorška so z lastniki zemljišč, na katerih bo Magna postavila lakirnico, pogodbe sklenjene - zadnja je bila prav včeraj. Vse je dogovorjeno tudi za 80 ali 90 odstotkov zemljišč, ki jih bo Magna potrebovala v prihodnjih fazah. Do takrat jih bo občina oddajala kmetom pod podobnimi pogoji kot pred tem sklad kmetijskih zemljišč, je povedal Soršak.

Protokol z investitorjem

Po nedeljski informaciji, da se je Alpe Adria Green (AAG) kot zadnja od nevladnih organizacij odpovedala pritožbi na okoljevarstveno soglasje, so včeraj v tej sporočili, da so se z investitorjem dogovorili o protokolu. Magna Steyr bo spoštovala vse relevantne okoljske standarde, poskrbela za 24-urno fizično protipožarno varnostno službo, za protiukrepe za preprečitev onesnaženja podtalnice ter omejevala uporabo pitne vode in obremenjevanje kanalizacijskega sistema s krožnim procesom recikliranja.

»AAG je v neposrednem dogovoru z Magno Steyr uspelo dobiti to, česar nesposobno uradništvo Arsa ni hotelo vstaviti v okoljevarstveno soglasje, s čimer je ogrozilo nameravano investicijo. AAG zato spet zahteva odstop ministrice za okolje in prostor ter vodstva Arsa,« so še zapisali v AAG.

Dogovor z Magno je dosegel tudi Slovenski E-forum. Njegov predstavnik Gorazd Marinček je dejal, da se je Magna zavezala, da bo omogočila neposredni monitoring okoljevarstvenih podatkov. Med podpisniki protokola je tudi vlada, ki bo morala zagotoviti upoštevanje dogovorjenega.

Tožba?

Medtem ko se nevladniki ne bodo pritožili na okoljevarstveno soglasje, so tožbo na upravno sodišče prejšnji teden v sredo vložili prebivalci Miklavža na Dravskem polju, je dejal Miran Rajšt, eden od članov Civilne iniciativa Miklavž. Gre za tožbo proti Arsu, ki jim ni odobrila statusa stranskega udeleženca v projektu Magna. Pritožba članov iniciative na ministrstvo za okolje se je izkazala za neuspešno, saj so na ministrstvu pritrdili odločitvi Arso, zato jim po Rajštovih besedah ni preostalo drugega, kot da se obrnejo na upravno sodišče.

Tožbo je podpisalo sedemindvajset članov Civilne iniciative Miklavž, vendar se po Rajštovih besedah nočejo izpostavljati z imeni. »Pritiski na okoljevarstvene organizacije so zelo veliki, pojavljajo se tudi grožnje, zato njihove pomisleke razumem. Če se to dogaja velikim nevladnim organizacijam, kakšni bi bili šele pritiski na nas, ki smo v primerjavi z njimi zgolj majhna skupina,« je dejal Rajšt in poudaril, da so se številni nanj obrnili s prošnjami, da se v postopkih ne omenjajo, ker so na delovnih mestih že imeli težave.

Po drugi strani so nam na upravnem sodišču dejali, da niso prejeli tožb v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja investitorja Magna Steyr. Tožba pa ne vpliva na pravnomočnost in dokončnost okoljevarstvenega soglasja. »Če bi upravno sodišče morda ugotovilo, da je tej osebi treba priznati status stranskega udeleženca, potem bi to pomenilo vzrok za obnovo postopka za izdajo okoljevarstvenega soglasja,« so pojasnili na ministrstvu za okolje.

Člani iniciative so vladi, okrožnima državnima tožilstvoma v Ljubljani in Mariboru ter komisiji za preprečevanje korupcije poslali tudi pobudo, da v okviru svojih dolžnostih in pristojnostih opravijo nadzor v postopku sprejemanja odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Hoče-Slivnica, ki je tudi podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov. Imajo namreč pomisleke o skladnosti navedenega splošnega akta z ustavo in zakoni. Pomisleki se nanašajo na uporabo zakonske določbe, na podlagi katere je bil sprejet splošni akt, pravilnost postopka umestitve posameznih ureditev državnega pomena v navedeni odlok ter podpisa soglasja in vodenja postopka izdaje gradbenega dovoljenja.

Rajšt je dejal, da so do zdaj dobili odgovor le od vlade, in sicer da so njihovo pobudo predali pristojnemu ministrstvu.