Tiskane izdaje
Kjer je še pred nekaj leti zevala velika luknja, polna smeti in gradbenega materiala, danes domuje urbani vrt Prinzessinnengarten s svojo kavarno, restavracijo, otroškim igriščem in improviziranim odrom. Robert Shaw, idejni vodja projekta, se je z urbanim vrtnarjenjem seznanil med nekajletnim bivanjem na Kubi.
»Po razpadu Sovjetske zveze je na Kubi močno primanjkovalo hrane. Ljudje so začeli iskati možnosti samopreskrbe in sredi mest so začeli rasti vrtovi. Osupljiv je podatek, da je v Havani, ki ima dobra dva milijona prebivalcev, 90 odstotkov porabljene zelenjave dejansko pridelane v mestu,« razloži Shaw. Ko se je leta 2008 vrnil v Berlin, si je želel, da bi nekaj podobnega zaživelo tudi v nemški prestolnici.
Začel je oblikovati koncept in poslovni načrt ter iskal ljudi, ki bi se mu pridružili. Z Marcom Clausnom sta nato ustanovila podjetje Nomadisch Grün (Nomadsko zelena, op. a.) in začela iskati primeren prostor za najem. »Takrat urbano vrtnarjenje še ni bilo tako popularno, morali smo razložiti, kaj to je in kaj pravzaprav iščemo,« razloži Shaw. Nazadnje so najeli opustelo gradbišče v občinski lasti, za katero plačujejo najemnino, vodo in elektriko.
Plastične posode zaradi onesnažene zemlje
Zanimiva posebnost vrta v Kreuzbergu, med mladimi priljubljenemu delu Berlina, je ta, da je vrt premični, saj vse, kar pridelujejo, raste v posebnih plastičnih zabojnikih, ki jih lahko poljubno prestavljajo. Shaw pojasnjuje: »Ker je zemlja v mestu onesnažena s težkimi kovinami in ni rodovitna, kaj drugega ne pride v poštev. Poleg tega dobro izkoriščamo organske odpadke, ki jih je v mestu v izobilju. Naši zabojniki jih tako vsebujejo dve tretjini, samo zadnja plast je zemlja. Gre za neke vrste kompostni zabojček. Ker si želimo, da ne bi bilo nič onesnaženo, uporabljamo samo odpadke prehranske industrije, kjer je vse prej testirano. Poleg tega pa smo hoteli imeti mobilni vrt, da lahko menjamo lokacijo – zabojniki so takšnih mer, da jih je preprosto prepeljati kam drugam tudi s kolesom.«
Glavna zapoved urbanega vrta je, da se pridelujejo zgolj užitne rastline oziroma samo to, kar se da jesti; večinoma zelenjavo in začimbe, rož ne gojijo, vsa pridelava pa je strogo organska, brez kakršnih koli kemikalij in slabih semen. Spodbujajo tudi biotsko raznovrstnost in tako v Prinzessinenngartnu med drugim uspeva 44 različnih vrst fižola, 40 različnih vrst paradižnika, 15 vrst krompirja in 60 različnih vrst solate. Prav poseben projekt pa je tudi gojenje mestnih čebel.
Od prostovoljcev
Za bolj aktivne vrtičkarje imajo vsak petek redno srečanje, kjer se dogovarjajo o novih projektih in delu, ki ga je treba postoriti. Vsak je vabljen k podajanju predlogov: »Nekdo bi se raje posvetil vzgoji paradižnika, nekdo drug bi sezidal uto, tretji bi izboljšal otroško igrišče,« pojasni Shaw. Najbolj zavzeti vrtičkarji pa se lotijo tudi razmišljanja o finančnih nadgradnjah projekta in potencialnem ustvarjanju novih delovnih mest.
O uspešnosti projekta govorijo številke same: 50.000 obiskovalcev na leto, 1500 članov, 60 vsakodnevno dejavnih in 40 zaposlenih v podjetju.
Osemdeset odstotkov prihodkov ustvarijo na trgu
Del projekta temelji na prostovoljnem sodelovanju, tržni del pa združuje prihodke od različnih stranskih dejavnosti. Približno 80 odstotkov prihodkov ustvarijo na trgu in ne prejemajo nobenih državnih sredstev ali denarja fundacij. Približno tretjino ustvarijo z gastronomsko ponudbo (v okviru vrta delujeta kavarna in restavracija), projekti urejanja in načrtovanja vrtov po Berlinu za šole, vrtce, podjetja in zasebnike ter s svetovanjem, tretjino pa prinesejo še prodaja vrtnarskih knjig, fotografij, zelenjave in sadik ter organizirana vodstva.
Kljub uspešnosti in popularnosti – o njej pričajo tudi številni članki v tujih in domačih medijih – pa se v Prinzessinenngartnu soočajo z nemalo težavami, saj jim občina najemno pogodbo podaljušuje le za nekaj mesecev. Z zemljiščem ima bolj dobičkonosne načrte, kot je, denimo, prodaja zasebnim investitorjem za gradnjo parkirnih prostorov ali nakupovalnega centra, pojasni ozadje spora Shaw.
»Urbano načrtovanje in prodaja zemljišč sta veliki politični temi v Berlinu. A prebivalci Berlina so pokazali, da si želijo takšnih projektov. In zakaj jim tega mesto ne bi omogočalo? Ustvarjamo veliko vrednost, spodbujamo samopreskrbo, organsko vrtnarjenje, izobražujemo, nudimo kakovostno preživljanje prostega časa, zdrave obroke, ustvarili smo nova delovna mesta, poleg tega pa v našem vrtu potekata tudi medkulturno druženje in medgeneracijska izmenjava izkušenj. Veliko naših članov je, denimo, priseljencev, ki so bili navajeni, da so zelenjavo gojili na domačih vrtovih in so prava zakladnica znanja. Zdaj ga uspešno prenašajo med mlade, ki so se nad vrtičkanjem šele navdušili,« razloži Robert Shaw in doda, da imajo trenutno pogodbo zagotovljeno do novembra. V letošnji sezoni bi se v nasprotju z lansko, ko so se borili za obstanek, zato raje posvetili povezovanju s podobnimi iniciativami in razvijanju svetovalne mreže, da bi pomagali postaviti podobne vrtove tudi drugod po Nemčiji in Evropi.
