Zeleni programi na valu, ki ga je povzročila EU

Ali se z njimi misli resno, bodo pokazala glasovanja. 

Objavljeno
14. januar 2020 06.00
Posodobljeno
14. januar 2020 09.57
Edina posledica podnebnih protestov mladih je bila ustanovitev komisije za prestrukturiranje premogovnih regij. FOTO: Uroš Hočevar
Maja Prijatelj Videmšek, Borut Tavčar
Maja Prijatelj Videmšek, Borut Tavčar
Mladi za podnebno pravičnost še niso analizirali novejših zelenih programov strank, ki merijo na nove volivce, simpatizerje stavkajoče mladine. Učinkov spremenjenih usmeritev politike pa še ni videti, celo nasprotno, manj priljubljeni dolgoročnejši zeleni ukrepi se umikajo všečnim kratkoročnim ukrepom, ki povečujejo prihodnje težave.

Pridružite se Delovi viber skupnosti
Spremljajte naše vsebine tudi prek aplikacije viber!


»Dobro je, da politične stranke pripravljajo zelene programe, to načelno podpiramo, vendar smo skeptični,« pravi Aljoša Petek iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost, in dodaja, da je to val, ki ga je povzročila Evropska unija. Meni, da je to danes nujnost, brez zelene politike ne gre več, ostane le desničarski populizem. Vendar samo zeleni programi niso dovolj, njihovo trdnost bodo pokazala glasovanja, predvsem za koristne ukrepe, ki pa imajo kratkoročno negativne učinke za ljudi. »Naj za varnejšo prihodnost tvegajo svoje politične funkcije,« pravi Petek.

Nacionalni energetski in podnebni načrt je premalo ambiciozen.
Sodoben javni promet je še daleč od uresničitve.
Nekoč obskurne pobude se selijo na politično agendo.


Petka in kolege namreč najbolj zanimajo konkretni ukrepi, predvsem nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki je premalo ambiciozen, saj predvideva, da ne bomo dosegli niti že sprejetih evropskih ciljev, kaj šele ciljev, ki jih prinaša zeleni dogovor. »NEPN določa našo pot za prihodnjih deset let, spreminjali pa ga bomo lahko šele čez tri leta,« pravi Petek. Andrej Gnezda iz Umanotere dodaja, da v NEPN ni predvidenega zaprtja Teša 6, manjka tudi omemba razogljičenja industrije. Brez teh obljub ne bomo dobili denarja iz sklada za pravičen prehod v brezogljično družbo, opozarja.

Tema dneva
Ursuli von der Leyen je treba priznati, da evropska komisija pod njenim vodstvom od začetka decembra hitro in odmevno predstavlja velike projekte, kot sta zeleni načrt ali pravična minimalna plača za vsakega delavca v Evropi. Kaj se bo dogajalo v naslednjih fazah sprejemanja rešitev na drugih ravneh EU in kdaj bo kaj od tega zaživelo v praksi, je seveda popolnoma drugo vprašanje.

 

Skupina za prestrukturiranje premogovnih regij »kulisa«


Edina konkretnejša posledica podnebnih protestov mladih je bila ustanovitev komisije za prestrukturiranje premogovnih regij konec maja lani. Državni sekretarji v skupini so se do zdaj sestali enkrat, operativna skupina pa dvakrat. »Ta skupina je kulisa. Prvič smo se sestali poleti v prostorih Teša, kjer so predstavniki evropske komisije predstavljali možnosti sofinanciranja prestrukturiranja. Drugič smo se sestali konec novembra na ministrstvu za infrastrukturo, kjer so nam predstavili, kaj so naredili v pol leta. Lahko smo le postavljali vprašanja, nobenih predlogov,« pravi Izidor Ostan Ožbolt, ki je v skupini predstavnik Mladih za podnebno pravičnost.

Skupina bo do konca leta pripravila dva akcijska načrta, enega za celotno Slovenijo, drugega za Šaleško dolino in Zasavje. Za to so tudi zagotovili evropski denar. »V teh načrtih ne bo roka za prestrukturiranje, ta bo opredeljen v drugih dokumentih,« je Ostan povzel predstavitve.

image
FOTO: Jure Eržen

 

Pri prometu nazadujemo


»Na področju javnega prometa, ki je najbolj demokratična vrsta prevoza, se ni spremenilo nič, le kozmetika.«
Aljaž Plevnik
V predstavitvah NEPN so sicer opozarjali, da bo največja težava Slovenije promet. Vsa dosedanja prometna politika je pripeljala do tega, da je najpomembnejše prevozno sredstvo avtomobil, ceste pa so obremenjene še z dobršnim delom tovornega prometa. Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta RS zato meni, da so zeleni programi strank v bistvu namenjeni le prihodnjim volitvam. Na vprašanje, ali se je v Sloveniji na področju prometa kaj premaknilo, je odgovoril, da se je, a postrani.

»Tako imamo pobude za širitve vpadnic v Ljubljano, za uporabo tretjih pasov na avtocestah. Na področju javnega prometa, ki je najbolj demokratična vrsta prevoza, pa se ni spremenilo nič, le kozmetika,« pravi Plevnik. Le kozmetika je po njegovem mnenju tudi enotna vozovnica za javni promet, saj jo obljubljajo že desetletja. Sodoben javni promet 21. stoletja so še sanje.

Tako je iz proračuna izpadla prenova in elektrifikacija gorenjske železniške proge. Ministrstvo za okolje in prostor bo zato predlagalo, da gre denar za ta namen iz podnebnega sklada. Enako kot za sofinanciranje električnih koles.
 

Pritisk javnosti pomaga


Prebivalcem Slovenije nasprotno ni mogoče očitati brezbrižnosti do skrbi za okolje in naravo, spomnimo se samo množične udeležbe akcij odstranjevanja odpadkov z divjih odlagališč Očistimo Slovenijo. Vsi, ki smo po duši podeželani, vezi z naravo nikoli nismo povsem pretrgali. Zavedanje, da smo odvisni od naravnih elementov, nikoli ni povsem zamrlo. Zadnja leta, ko dežujejo urgentna opozorila o bližajočih se posledicah podnebne krize in ko te posledice že občutimo tudi na lastni koži, se je to zavedanje še okrepilo.



image
Brez zaprtja Teš 6 in razogljičenja industrije ne bomo dobili denarja iz sklada za pravičen prehod v brezogljično družbo, opozarja Andrej Gnezda iz Umanotere. FOTO: Umanotera
Ker zelene politične stranke ni, lahko največ naredimo z lastnim angažmajem. Pobude, ki so bile nekoč obskurne, recimo za zmanjšanje živinoreje oziroma uživanja mesa, se počasi selijo na politično agendo, za njihov preboj je treba biti le potrpežljiv, meni Andrej Gnezda. Pomembno vlogo zagovornika narave in načela, da onesnaževalec plača, opravljajo nekatere okoljske nevladne organizacije in lokalne civilne iniciative, čeprav te včasih podležejo teorijam zarot. Potrošniki pa imajo moč zaradi odločitev, čemu bodo namenili svoj denar. Spletna stran Manj je več!, ki jo ustvarjajo v društvu Ekologi brez meja, omogoča geografski pregled dogodkov, delavnic, ponudnikov blaga in storitev, ki spodbujajo popravilo, izmenjavo, izposojo ali souporabo predmetov, s katerimi se je mogoče izogniti nakupu novih izdelkov, s čimer ropamo in smetimo naravo.

559.000
prostovoljcev je v letih 2010 in 2012 sodelovalo v akcijah Očistimo Slovenijo
Mešalnik, ki se je pokvaril, lahko popravi 405 mojstrov, na spletni strani so navedeni njihovi kontakti, v 103 trgovinah so se odpovedali embalaži in vsaj del izdelkov prodajajo brez te. Na 13 dogodkih lahko oblačila, ki ste se jih naveličali, izmenjate z drugimi. V Tekstilnici, izmenjevalnici oblačil na Waldorfski šoli v Ljubljani, so v sedmih letih izvedli 90 izmenjav, v katerih je 4200 obiskovalcev »rešilo« šest ton oblačil. »Ko smo se začeli ukvarjati s tekstilom, so bila oblačila iz druge roke tabu. Zdaj se izmenjevalnice širijo v vsako vas in znotraj različnih ciljnih skupin,« pove Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Res pa z njimi ni mogoče rešiti problematike odpadnih oblačil – ta so hujši onesnaževalec kot plastični odpadki –, priznava.

Po izkušnjah Sreševe, ki že nekaj let vodi delavnice Prazen koš, polna denarnica, na katerih predava, kako prihraniti s preudarnimi nakupi in kako je mogoče kakovostneje živeti z manj embalaže, nekateri udeleženci delavnic včasih vedo celo več kot ona, so pa delavnice pomembne, ker so tudi prostor povezovanja.

Najaktivnejši poskušajo doseči spremembe s pisanjem pobud za bolj zelene prakse trgovcem. Ti bi spremembe lahko uvajali hitreje, vendar se vsakdo trudi po svoje, pravi Sreševa.