Tiskane izdaje
Predstavniki kliničnega inštituta za medicino dela, športa in prometa so gasilcem, ki so sodelovali pri gašenju požara v vrhniškem podjetju Kemis, predstavili vsebino zdravniških pregledov, ki jih bodo opravili. Prvi gasilci bodo nanje naročeni že prihodnji torek. Dogovorili so se, da imajo prednost tisti, ki so bili pri gašenju najbolj izpostavljeni. Pregledi so predvideni za vseh 300 gasilcev, ki so sodelovali v intervenciji.
Vključevali bodo natančen klinični pregled, preiskave dihal, jetrne teste in odvzem ter zamrznitev vzorca krvi. Zadnje je pomembno za spremljanje dolgotrajnih učinkov organskih topil, ki so jim bili gasilci izpostavljeni prvi dan gašenja, potem pa jih ni bilo več mogoče meriti. Za katere snovi je šlo, bo povedala analiza filtra enega od gasilnih aparatov, za katero se je vodstvo inštituta za medicino dela dogovorilo z agencijo za okolje. Rezultati pregledov gasilcev bodo primerjani z izvidi zadnjih pregledov, ki so jih opravili. »Trenutno ne moremo natančno povedati, kdo bo zbolel, ampak govorimo o verjetnosti za obolevnost in katere bolezni pri gasilcih lahko pričakujemo oziroma kako naj se zaščitijo v prihodnje,« pravi predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela prof. dr. Metoda Dodič Fikfak.
Gasilci naj opustijo kajenje in pitje alkohola
V torek zvečer je okoli 200 pripadnikom prostovoljnih in poklicnih gasilskih enot, ki so se zbrali v prostorih PGD Bevke, razložila, čemu so bili izpostavljeni, katere bolezni se pričakujejo pri gasilcih in za čim so zboleli gasilci, ki so gasili velika požarišča. Dala jim je tudi praktičen nasvet: tisti, ki kadijo, naj nehajo kaditi, pivci pa naj se čim bolj vzdržijo pitja alkohola.
Dobra novica po besedah Dodič Fikfakove je, da nihče od gasilcev ni imel tipičnih akutnih učinkov, ki nastanejo prvi ali drugi dan po izpostavljenosti požaru. Udeleženci srečanja so bili, tako je dejala Dodič Fikfakova, presenetljivo pripravljeni govoriti o težavah. »Mlajši gasilec je prvi dan opisal lažjo zastrupitev z monoksidom. Po enem tednu so se mu pojavili izpuščaji po vsem telesu. Drugi so opisovali utrujenost, kiselkast okus na koncu jezika in kovinski okus v ustih, ki pa ga je vsak občutil nekoliko drugače. Izmerjene koncentracije kovin bi težko povezovali s tem okusom.« Akutnim učinkom sledijo subakutni, ki nastanejo v treh mesecih do enega leta, in nato kronični. Delijo se na tiste, ki nastanejo po okoli 18 mesecih do petih letih po dogodku, in druge, ki se pokažejo šele čez 40 ali 50 let.
Kot pričakovane težave na dihalih, ki se lahko pojavijo v obdobju do enega leta, Dodič Fikfakova navaja poslabšanje astme in bronhitis zaradi izpostavljenosti prašnim delcem ob gorenju. Vdihovanje delcev, ki so manjši od desetih mikronov, lahko povzroči vnetje malih dihalnih poti ali bronhiolitis. »Na srečo je ključna skupina gasilcev nosila dihalne aparate, zato je bila količina prašnih delcev, ki so jih prejeli, če niso snemali aparata, zelo majhna, in ne pričakujemo odloga bronhiolitisa. Bomo pa pozorni pri tistih, ki so bili blizu požara in niso nosili dihalnega aparata.« Strokovnjaki z inštituta za medicino dela so se na sestanku z gasilci dogovorili tudi za natančnejši pregled malih dihalnih poti, če bi na prvem pregledu opazili, da so te prizadete, ali bi se v prihodnjih treh mesecih pojavile takšne težave. »Hkrati smo jim povedali, da bi bilo dobro, če bi nekatere parametre spirometrije spet pregledali čez leto ali leto in pol.«
Druga skupina težav je povezana z gastrointestinalnim traktom. Pri newyorških gasilcih se je gastroezofagalni refluks pojavil šele po štirih do petih letih po gašenju nebotičnikov dvojčkov, pove Dodič Fikfakova.
Dolgoročno ni mogoče izključiti rakavih obolenj
Dolgoročne kronične posledice, ki gasilce najbolj skrbijo, so povezane z izpostavljenostjo snovem, ki so med požarom in gašenjem iz tovarne stekle v Tojnico. Da so jim bili gasilci izpostavljeni, dokazujejo fotografije uničenih gasilskih oblek, zamazanih z odpadno vodo od gašenja, ki je pri marsikom segala tudi do kolkov. »Te snovi so zelo nevarne. So tako akutno toksične kakor takšne z dolgotrajnim učinkom. Vsaj dve sta rakotvorni, denimo policiklični aromatski ogljikovodiki. Med njimi izstopa benzen, ki povzroča levkemije.« Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela gasilcev ni mogla pomiriti z izjavo, da ne bodo zboleli za rakom. Njihovo bojazen je lahko le nekoliko ublažila s podatkom, da so bili gasilci na prizorišču terorističnih napadov v New Yorku in kemični tovarni v Sevesu izpostavljeni veliko višjim koncentracijam organskih topil, prašnih delcev in dioksina, vendar so bile po 15 oziroma 40 letih zelo majhne verjetnosti za bolezni, kot so rak ščitnice in levkemije.
Poleg gasilcev bo inštitut za medicino dela pregledal tudi delavce, ki so čistili Tojnico, in zaposlene v komunali Vrhnika, ki je v neposredni bližini Kemisa. Ali bodo podobnih pregledov deležni tudi zaposleni v Kemisu, ki že četrti teden čistijo požarišče, Dodič Fikfakova ni želela komentirati, prav tako ne, ali so imeli primerno zaščitno obleko in opremo. Iz Kemisa so nam zagotovili, da so bili vsi delavci primerno zaščiteni, in da so jim omogočili dodatne zdravstvene preglede, ki jih bodo opravili še ta mesec.
V zvezi z vprašanjem, ali bi morali gasilci in drugi, ki so sodelovali pri gašenju požara in čiščenju Tojnice, zdravniške preglede opraviti že prej, se Dodič Fikfakova ni opredelila. Dejala pa je, da bi morale pristojne službe opraviti meritve prašnih delcev, manjših od deset mikronov, nanodelcev in organskih topil najpozneje drugi dan po požaru. Na podlagi pripovedi gasilcev je izrazila dvom o ustreznih protipožarnih ukrepih v podjetju. Nezaslišano se ji zdi, da Kemis ni resno obravnaval manjših požarov. Kritična je bila do Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki po njenem mnenju ni opravil svoje naloge, gasilce pa je označila za heroje. Po drugi strani je nesrečni dogodek po njenem mnenju priložnost, da se očisti Vrhniko, ki je desetletja obremenjena s številnimi okoljskimi grehi, da se postavijo nova pravila in ustrezen inšpekcijski nadzor v vseh objektih z nevarnimi odpadki.
Zdravnica Vesna Homar, iz službe nujne medicinske pomoči v vrhniškem zdravstvenem domu, je ob požaru v Kemisu vodila zdravniški del intervencije. »Pri takem večjem požaru, posebno ker so gorele nevarne snovi, je mogoče pričakovati, da bodo gasilci kljub zaščitni opremi izpostavljeni škodljivim plinom. Treba je bilo organizirati zdravstveno oskrbo v bližini požara, in sicer na lokaciji, ki je bila opredeljena kot zelena, torej varna. Na tej lokaciji smo med intervencijo, v noči s 15. na 16. junij, pregledali in oskrbeli 73 gasilcev.
To so bili vsi gasilci, ki so morali po intervenciji skozi postopek tako imenovane dekontaminacije. To pomeni, da so bili tako umazani, po telesu in obleki, z raznimi snovmi, predvsem z olji, da jih je bilo treba očistiti na poseben način. Takrat niti nismo vedeli, katere so te snovi. Pregledali smo tudi tiste, ki so navajali kakršenkoli simptom, če so rekli, da pokašljujejo, da jih duši, imajo glavobol in podobno. Med pregledanimi je bilo tudi nekaj očividcev, ki so se dalj časa zadrževali na prizorišču. Delali smo po načrtu za ukrepanje v primeru kemijske nesreče,« nam je opisala Vesna Homar.
Merjenje monoksida
Po njenih besedah je eden od pregledanih gasilcev izstopal po tem, da je imel bolj prizadeta dihala. Napotili so ga v ljubljanski UKC, prav tako so tudi enega s poškodbo, enemu pa so manjšo poškodbo zašili v zdravstvenem domu. »Pri gasilcu s prizadetimi dihali je šlo za nespecifično nadraženost dihal, ki je lahko posledica vsakega vdihavanja plina, tudi po kresovanju, na primer. Vendar tega takrat nismo mogli vedeti. Dejstvo je, da če bi bili zelo strupeni plini, bi najprej povzročili poškodbo dihal, zato smo bili na te posebno pozorni in smo se s toksikologi dogovorili, da že pri manjšem sumu vsakogar napotimo na nadaljnje preiskave, torej, da imamo raje nižji prag, kot da bi se kasneje izkazalo, da smo kaj prezrli. Že na terenu smo lahko nadzirali osnovne vitalne znake in tudi vsem 73 izmerili koncentracijo ogljikovega monoksida, ki bi bil eden od najbolj pričakovanih škodljivih plinov, ki se pojavljajo pri požarih,« je opisala sogovornica. Pri osebi, ki so jo poslali v UKC, so ugotovili, da gre za nadraženost dihal, vendar da se zaradi tega ne predvideva nobenih dolgoročnih zdravstvenih posledic.
Pozorni na okužbe dihal
Po intervenciji bi moralo biti delo službe za nujno medicinsko pomoč sicer zaključeno. »Vendar smo nekako pričakovali, da bo v naslednjih dneh povečan obisk ljudi v zdravstvene ustanove, bodisi ker bodo imeli določene simptome bodisi ker bodo morda zaskrbljeni. Zaradi tega smo se po dogovoru s toksikologi odločili za monitoring vseh najpogostejših vstopnih točk v zdravstveni sistem, kar so ambulante nujne medicinske pomoči na Vrhniki, v Logatcu in Ljubljani ter v vseh ambulantah družinske medicine in pediatrije po občinah Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer, da zdravniki, ki se srečajo z osebo s simptomi po izpostavitvi v kemijski nesreči Kemis, to evidentirajo.
Dali smo jim tudi navodila, kako ukrepati, da so pozorni na resne okužbe dihal ali druge znake, ki se jim zdijo sumljivi, in da delujejo skladno z doktrino. Tako se je od 16. do 31. maja v vseh teh vstopnih točkah oglasilo skupaj 34 ljudi, od tega jih je bilo šest napotenih k pulomologu, 12 pa na sekundarno raven, na primer na internistično prvo pomoč, center za zastrupitve oziroma k nevrologu v primeru glavobola. Pulmolog se je v enem primeru odločil za napotitev na Golnik, kjer so ugotovili nadraženost dihalnih poti zaradi vdihavanja dima, ni pa se zgodila nobena akutna zastrupitev in ne pričakujejo poznih posledic za zdravje,« je dejala Vesna Homar.
Ker se na začetku niti ni vedelo, kakšnim snovem so bili izpostavljeni, in je tiste, ki so bili najbolj izpostavljeni, torej gasilci in drugo intervencijsko osebje, skrbelo, so pri določenih osebah v dogovoru s centrom za zastrupitve, naredili presejanje v krvi in uri. Ugotovili so, da vrednosti živega srebra v vzorcih niso bile presežene.
Gasilcem, ki so sodelovali pri gašenju požara, bodo pristojni omogočili preventivne zdravstvene preglede. »Mi pa še naprej izvajamo podaljšan monitoring nad prebivalstvom, če bi se pozneje kaj pojavilo, da bi se lahko ustrezno odzvali. Nam pa vse službe zagotavljajo, da nevarnosti za to ni,« še pravi Homarjeva.
