Zgodovinski dan za Vrata, Vršič ostaja kislo jabolko

Prometna problematika alpskih dolin in prelazov je pereča v širšem alpskem prostoru.

Objavljeno
18. avgust 2018 08.39
Posodobljeno
18. avgust 2018 08.46
Občina Kranjska Gora in javni zavod Triglavski narodni park sta se zato lotila trajnostne ureditve prometa v dolini Vrata. FOTO: Jože Suhadolnik
STA
STA
V dolini Vrata je danes promocijski dan umirjanja prometa z omejitvijo motornega prometa in spodbujanjem hoje, kolesarjenja ter uporabe javnega prevoza. Ukrepe bi potreboval tudi prelaz Vršič, kjer se na vrhuncu poletne sezone znova pojavlja prometni kaos. Lokalne skupnosti razmišljajo o možnih rešitvah, tudi o gradnji predora.

Prometna problematika alpskih dolin in prelazov je pereča v širšem alpskem prostoru. Hrup, prah, onesnaženost z delci in presežena nosilna zmogljivost okolja imajo negativen vpliv na naravo. Občina Kranjska Gora in javni zavod Triglavski narodni park sta se zato lotila trajnostne ureditve prometa v dolini Vrata. Od rezultatov pilotnega projekta, ki je na preizkušnji danes, bodo odvisne nadaljnje poteze v smeri zmanjševanja prometne obremenitve dolin in prelazov.

Med najbolj obleganimi in obremenjenimi točkami je prelaz Vršič, kjer je tako kot lani tudi v letošnjem poletju promet zaradi parkiranih vozil pogosto ohromljen. »To je verjetno zadosti velik signal, da je treba v to kislo jabolko zagristi, pa čeprav je to jabolko kislo za vse deležnike v prostoru,« meni direktor Triglavskega narodnega parka Janez Rakar, ki je prepričan, da bo prometni kaos vendarle povzročil premike v pogovorih za iskanje rešitev.

image
Prva stvar, ki bi jo lahko naredili, je sicer ureditev parkirišč na vrhu prelaza, kjer je prostora za do maksimalno 50 vozil. FOTO: Shutterstock


Lokalne skupnosti sicer že dlje časa opozarjajo, da je za Vršič potrebna nova prometna strategija oziroma ureditev. Na Vršiču je položaj drugačen kot v dolini Vrat, saj preko njega teče zelo pomembna državna prometnica. Zato je odgovor na vprašanje, kako urediti promet čez Vršič, velik izziv, ki terja zlasti angažma državnih institucij.

»Imamo skupne ideje z Občino Bovec, ki pa niso nove, temveč so stare že več desetletij,« pravi kranjskogorski podžupan Bogdan Janša, ki meni, da je znova prišel čas za odprtje vprašanja predora, ki je po mnenju lokalnih skupnosti edina dolgoročna rešitev za zagotovitev pretočnosti in varnosti. Za varovanje narave na Vršiču pa se razmišlja tudi o omejitvi hrupa s preverjanjem jakosti motorjev in o podobnih ukrepih.

Prva stvar, ki bi jo lahko naredili, je sicer ureditev parkirišč na vrhu prelaza, kjer je prostora za do maksimalno 50 vozil. Direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber je prepričan, da bi že z ureditvijo parkirišč v prvem koraku delno rešili probleme na Vršiču, vsaj kar se tiče zagotavljanja pretočnosti prometa.

Temu bi lahko sledila nadgradnja, kot so števci prometa in prostih parkirišč, zagotavljanje parkirišč v dolini, urejanje prometa z dodatnimi redarji ter tudi cenovna politika, ki bi bila filter pri številu tistih, ki si s svojim vozilom želijo okusiti Vršič. »Vse to so zadeve, ki bodo v prihodnje stvar debate,« meni Veber.

image
Prometna problematika alpskih dolin in prelazov je pereča v širšem alpskem prostoru. FOTO: Jože Suhadolnik


Situacijo se zaenkrat trudijo urejati z redarji. Vendar je njihovo delo težko. Ljudje so postali agresivni, želijo se pripeljati vsepovsod. »Stanje je nevzdržno in vsak bi moral sam pri sebi razčistiti, ali res iti za vsako ceno s svojim vozilom na Vršič; če že, pa mora biti pripravljen tam strpno počakati,« pravi Janša in dodaja, da je treba vzgojiti ljudi na način, da bodo razmišljali trajnostno.

»Vršič predstavlja eno najlepših točk, povezavo med dvema regijama, in si zasluži finančno injekcijo, ne le za ureditev informacijske točke in parkirišč, temveč celostno ureditev, ki bi omogočala vsem obiskovalcem varen prehod Vršiča,« poudarja Veber in pravi, da se že dlje časa trudijo najti sogovornike zlasti na strani države, saj brez sodelovanja državnih institucij rešitve niso možne.