Zime vedno toplejše, zimska služba enaka

Če bi bile kolesarske steze očiščene, kolesarjev pozimi ne bi bilo toliko manj.

Objavljeno
15. januar 2015 18.14
Jutranji čaj za kolesarje,Ljubljana Slovenija 05.01.2015
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo

Ljubljana, Maribor – »Nič se ni spremenilo, kolesarske steze so v petem prednostnem razredu, v praksi pa odlagališče spluženega snega,« pravi Janez Bertoncelj, nekoč pooblaščenec za kolesarjenje v Mestni občini Ljubljana. Kljub temu je kolesarjev čedalje več.

»Veliko je odvisno od vremenskih razmer, če po prvem dnevu zmrzuje, se ne da nič več narediti,« pravi Janez Bertoncelj iz Ljubljanske kolesarske mreže, ki dodaja, da je Ljubljana pomladi, poleti in jeseni zelena prestolnica, pozimi pa bela in ne ravno zelena. Še zlasti so slabo očiščene površine, kjer so nameščeni količki, denimo v spodnji Šiški. »Strojno se tam ne da čistiti, ročno pa nihče ne čisti,« dodaja Bertoncelj. »Za zimsko službo gre ogromno energije in časa v prvem in drugem dnevu sneženja. Tretjega in četrtega dne, ko bi lahko počistili klančine, ozka grla na prehodih za pešce, robnike in odrinjene kupe, na cestah, kolesarskih stezah in pločnikih ni nikogar več. Zadnjič je tu kolo nekega dekleta zaradi ledu na kolesarski stezi končalo pod avtobusom,« pa dodaja Josip Rotar, predsednik Mariborske kolesarske mreže.

Več poti, več kolesarjev

Tako si kolesarji delijo pločnike s pešci, kar pa policisti po zakonu preganjajo. »Zakonodaja dovoljuje pešcu uporabo kolesarske steze, če pločnik ni prehoden, obratno pa ne velja,« pravi Bertoncelj. Rotar pa pravi, da je dovoljena izjema tudi za kolesarje, če kolesarska steza ni prevozna, gredo lahko na cesto. Vendar priznava, da je to lahko pozimi tudi nevarno. Drugače bi bilo, če bi vsaj v mestih razširili cone umirjenega prometa, v katerih si prometne površine delijo avtomobili, javni prevoz, kolesarji in pešci.

»V LKM že vsa leta dajemo pobude, da ni treba čistiti kolesarskih stez po vsej širini, lahko bi jih čistili le do polovice, saj je pozimi kolesarjev manj. Ampak počiščene bi morale biti po vsej dolžini, ne da te v križišču čaka kup snega,« pravi Bertoncelj. Pozimi število kolesarjev pade na petino povprečnega števila kolesarjev od aprila do konca oktobra, na Švedskem in Danskem pa le na polovico. »Pogosto je izgovor, da se za tako malo kolesarjev ne izplača čistiti kolesarskih poti. A to ne drži, če bi bile steze počiščene, bi bilo tudi več kolesarjev. Lani smo imeli suho zimo in kolesarjev ni bilo veliko manj. Kupi snega zmanjšujejo njihovo število,« je prepričan Bertoncelj. »Če misli Ljubljana resno s povečanjem deleža kolesarjev, bo morala pripraviti ustrezno politiko, ki bo upoštevala tudi zimsko kolesarjenje,« še dodaja. »Zimska služba je slabo organizirana. Če bi se lotili sprememb, bi takoj trčili v marsikaj, kar ne bi smelo biti javno. Po idealnem konceptu bi morali na ravni države ali evropske direktive pripraviti priporočila, kako naj občine racionalizirajo svoje načrte pluženja, da gremo v korak s časom,« meni Rotar.

Eko sklad za kolesa

Rotar pa pravi, da pri nas zime skoraj ni več, pri čemer kot zimo razume temperature pod nič stopinj Celzija. Zato tudi pozimi kolesari čedalje več ljudi. »Zadnjih devet božičev je bilo zelenih. Če smo Slovenci znani po smučanju in zdržimo na smučišču zunaj, lahko tudi na kolesu,« meni Rotar. Dodaja, da bi morali tudi zato spremeniti politiko Eko sklada, ki daje podpore za nakup dragih električnih avtomobilov. Veliko večji doseg in učinek bi imele podpore za nakup električnih koles in skuterjev, zlasti za starejše. »Ves Maribor je dolg pet kilometrov, od Maribora do Pesnice je pet kilometrov, do Ruš pa deset. To bi pocenilo mobilnost zlasti za srednji in revnejši sloj ljudi. V Gradcu so sofinancirali tudi prikolice za kolesa v partnerstvu s trgovinami, kar je zagotovilo za velik učinek,« meni Rotar.