Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Okolje

Žive čebele so vredne več kot odškodnina

V projektu Life varna paša bodo 89 čebelarjem razdelili elektromreže za zaščito čebelnjakov pred sladkosnedimi medvedi. Brez zaščite ni odškodnine.
Tomaž Berce, koordinator projekta Life varna paša z elektromrežo za zaščito čebelnjakov pred napadi medveda. FOTO: Maja Prijatelj Videmšek
Tomaž Berce, koordinator projekta Life varna paša z elektromrežo za zaščito čebelnjakov pred napadi medveda. FOTO: Maja Prijatelj Videmšek
9. 4. 2026 | 17:30
10. 4. 2026 | 10:00
6:10

Čebelnjaki so poleg drobnice najpogostejša tarča lačnih medvedov. Tekne jim predvsem čebelja zalega, ki je polna beljakovin, medtem ko si med privoščijo za sladico. Bolj malo čebelarjev pa ima čebelnjake zavarovane pred nepovabljenimi gosti. Odslej bo drugače. V okviru projekta Life varna paša so na čebelarski zvezi (ČZS) danes prvim čebelarjem razdelili brezplačne komplete za zaščito čebelnjakov. Dobilo jih bo 89 čebelarjev.

Čebelarka Gordana Vidić je ena od tistih, ki so že v preteklosti prejeli zaščitno opremo, sestavljajo jo elektromreža (145 cm višine), pašni aparat, akumulator, ozemljitvene palice in voltmeter. »Pred leti, ko smo začeli čebelariti na območju Pijave Gorice, nismo vedeli, da je to območje medveda. Že prvi dan je medved vse razdejal. Najprej smo čebelnjak zaščitili z gradbeno mrežo, pozneje smo šli na zaščito z električnimi trakovi in medved ni več prišel. Odkar smo vključeni v projekt, mirneje spimo. Bolj pomembno mi je preživetje čebel, kot pa izplačilo odškodnine.«

ČZS je na javni poziv prejela 121 vlog, 89 je bilo popolnih. Dodatno je dobila 30 interventnih kompletov zaščitne opreme, ki si jih bodo lahko izposodili čebelarji, ki bodo utrpeli škodo po premiku čebeljih družin na pašo na območje prisotnosti medveda, je povedala Lidija Senič, koordinatorka projekta na čebelarski zvezi. 

Tomaž Berce z zavoda za gozdove (desno) čebelarjem pojasnjuje delovanje elektromreže. FOTO: Maja Prijatelj Videmšek
Tomaž Berce z zavoda za gozdove (desno) čebelarjem pojasnjuje delovanje elektromreže. FOTO: Maja Prijatelj Videmšek

»Slovenija je krajinsko razdrobljena in razmeroma gosto poseljena. Kjer koli se pojavlja medved in se izvaja čebelarstvo, lahko nastanejo konflikti. Zaščita čebelnjakov je pomembna preventiva,« poudarja Tomaž Berce, koordinator projekta Life Varna paša z Zavoda za gozdove. Namen šestletnega projekta, vrednega skoraj pet milijonov evrov, je izboljšati sobivanje in zmanjšati konflikte, ki nastajajo zaradi napadov velikih zveri na pašne živali. V njem sodeluje sedem partnerjev, cilj je oblikovati ukrepe, ki bodo vključeni v skupno kmetijsko politiko po letu 2027.

Elektrika najboljša rešitev

Na zavodu za gozdove se s tem področjem ukvarjajo zadnjih deset let. V sodelovanju z ministrstvom za naravne vire in prostor so doslej razdelili več kot 100 kompletov elektromrež in pri tem pridobili več koristnih izkušenj, predvsem pri sodelovanju s čebelarji, je povedal Berce. Najučinkovitejši pristop je varovanje z elektriko. Ob dotiku z ograjo medved doživi električni šok, ki ga odvrača od ponovnega napada. »Marsikateri čebelnjak je že zaščiten, a kljub temu prihaja do škod. Pomembno je, da so čebelarji pozorni na malenkosti. 98 odstotkov tistih, ki pravilno uporabljajo opremo, ni več utrpelo škode po vzpostavitvi ukrepa. S čebelarsko zvezo želimo okrepiti to sodelovanje,« je povedal Berce.

Prvi dan je po brezplačno zaščitno opremo prišlo 19 čebelarjev. FOTO: Maja Prijatelj Videmšek
Prvi dan je po brezplačno zaščitno opremo prišlo 19 čebelarjev. FOTO: Maja Prijatelj Videmšek

Problematika z medvedom se povečuje, je povedal predsednik ČZS Boštjan Noč. »Območje medveda se zelo širi, veliko čebelarjev sploh ne ve, da je na njem. Tisti, ki so na območju medveda, in čebelnjakov nimajo zaščitenih, pa niso upravičeni do odškodnine.« V okviru projekta sta bili nadgrajeni spletni aplikaciji javni pregledovalnik grafičnih podatkov in register čebelnjakov, ki bosta čebelarje že ob vpisu obvestili, ali imajo čebelnjak na območju medveda.

Poleg zaščite čebelnjakov na območju medveda je nujno, da čebelarji v celoti upoštevajo navodila dobre čebelarske prakse, je poudaril Noč. To pomeni, da okoli čebelnjaka ne puščajo »sladic«, kot je satje. »Medved nima najraje medu, ampak čebeljo zalego zaradi beljakovin. Najprej poje to, šele potem med.«

Razdeljevanje elektromrež čebelarjem. FOTO: Maja Prijatelj Videmšek
Razdeljevanje elektromrež čebelarjem. FOTO: Maja Prijatelj Videmšek

Prepočasno izplačilo odškodnin

Državo je pozval tudi k hitrejšemu povračilu potrjenih škod. V nekaterih primerih se postopki vlečejo mesece, lahko tudi leta. Aljoša Pirnat z ministrstva za naravne vire in prostor je pojasnila, da oškodovanci na izplačilo odškodnin za škodo, ki so jo povzročile zavarovane vrste živali, povprečno čakajo med tri mesece in pol leta. Razlog za zamude je kadrovsko pomanjkanje na ministrstvu, a si prizadevajo za pospešitev postopkov.

Medvedi po podatkih ministrstva na čebelnjakih povzročijo 20-100 škodnih dogodkov na leto, kar je 10-25 odstotkov vseh škod, ki jih povzroči ta vrsta. Na leto je izplačanih za 8.000-70.000 evrov odškodnin. Ministrstvo čebelarjem in rejcem sofinancira nakup zaščitne opreme v višini 80 odstotkov vrednosti nakupa oziroma največ 4000 evrov, a le tistim, ki so že imeli škodo. Trenutno imajo s čebelarji sklenjenih 22 pogodb, v okviru katerim so jim izplačali okoli 26.000 evrov.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine