Živimo s krediti na račun zanamcev

Za nadaljevanje sedanjega življenjskega sloga bi svetovno prebivalstvo potrebovalo 1,7 Zemlje, v Sloveniji kar 2,75.
Objavljeno
01. avgust 2018 06.00
Posodobljeno
01. avgust 2018 15.57
Ekološki dolg je simbol za opozarjanje, da je človeštvo preseglo meje planeta. FOTO: Reuters
Od danes svet živi na kredit. V rekordnih 240 dneh smo potrošili količino ogljika, vode, hrane, vlaken, lesa in drugih naravnih virov za vse leto. Za nadaljevanje sedanjega načina življenja bi potrebovali regeneracijsko sposobnost 1,7 Zemlje, ki je seveda nimamo, je izračunala raziskovalna organizacija Global Footprint Network, ki spremlja ekološki dolg človeške civilizacije. Posledice preaseganja so že jasne: najočitnejši sta izguba habitatov in vrst ter kopičenje ogljika v ozračju.

2,7
planeta bi potrebovali, če bi vsi Zemljani porabljali toliko naravnih virov kot v Sloveniji


Ekološki dolg se je začel nabirati konec 60. let prejšnjega stoletja, ko sta povečanje števila prebivalstva in poraba naravnih dobrin potrošnjo prvič dvignila nad raven samoobnovitvene zmogljivosti naravnih virov. Od takrat se datum nastopa ekološkega dolga pomika vse bolj proti začetku leta. Pred 30 leti je ta dan nastopil 15. oktobra, pred 20 leti 30. septembra, pred desetimi leti 15. avgusta, lani 3. avgusta. »Dejstvo, da to mejo presežemo vsako leto prej, pomeni, da se do svojega planeta obnašamo izjemno neodgovorno. Živimo od vse večjih kreditov, ki jih jemljemo na račun prihodnosti svojih otrok,« pravi Deni Porej, direktor okoljske nevladne organizacije WWF Adria. Ob nadaljevanju sedanjih trendov bi se lahko prihodnje leto dan ekološkega dolga prvič od začetka spremljanja začel že julija.

Države, ki poosebljajo na fosilnih gorivih temelječ razvojni model, so v ekološki dolg vstopile prve. Že od 9. februarja letos na kredit živi Katar, od 19. februarja Luksemburg, od 4. marca Združeni arabski emirati, od 15. marca ZDA in od 15. junija Kitajska.

image
Ekološki odtis porabe na prebivalca FOTO: Infografika

 

Poraba naravnih virov dvakrat večja od vzdržne


Ekološki dolg se sliši abstraktno, a je še kako resničen. Je simbol za opozarjanje, da je človeštvo preseglo meje planeta. Obstaja več načinov za ponazoritev tega. Eden je pregled, koliko naravnih virov, ki bi jih narava lahko obnovila ali popravila v enem letu (biološka zmogljivost), porabimo v tem obdobju (ekološki odtis). Biološka zmogljivost in ekološki odtis sta izražena v skupni enoti globalni hektar (gha). Letošnji podatki kažejo, da trošimo dvakrat več naravnih virov, kot bi bilo vzdržno, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Leta 2012 je bila skupna biološka zmogljivost Zemlje 12,2 milijarde gha ali 1,7 gha na prebivalca, skupni ekološki odtis človeštva pa je znašal 20,1 milijarde gha ali 2,8 gha na osebo.

V ekološki dolg so prvi vstopili Katar, Luksemburg in Združeni arabski emirati.
Na globalni ravni so prag planetarnih mej prestopili trije procesi od devetih.
Sedanja stopnja izumiranja vrst je tisočkrat višja od naravne. ​


Bolj poveden od ekološkega dolga je po mnenju Kajfež Bogatajeve pristop k spremljanju planetarnih meja. Znanost jih je določila za devet bistvenih naravnih procesov, na katere vpliva tudi človek: podnebne spremembe, dušikov in fosforjev cikel, biotska raznovrstnost, raba tal, kemično onesnaževanje, aerosoli v zraku, ozonska luknja, zakisanje oceanov in raba vode.

Na globalni ravni so prag planetarnih mej že presegli trije procesi od devetih. Pri podnebnih spremembah se preseganje kaže v količini ogljikovega dioksida v ozračju, ki znaša 405 delcev na milijon, meja, ki je ne bi smeli preseči, pa je med 325 in 350 delci. Meja pri biotski raznovrstnosti je izumrtje desetih vrst na milijon vrst na leto, trenutna stopnja izumiranja pa je tisočkrat višja.

Prag dušikovega in fosforjevega cikla presegamo dvakratno zaradi velike proizvodnje mineralnih gnojil, ki se stekajo v reke, končna posledica pa so cvetenje morja in »mrtva« območja v njem.

Povsem blizu prekoračenju praga smo pri vzdržnosti rabe tal. Obdelovalne površine za hrano ljudi in živali obsegajo že 15 odstotkov vsega kopnega. »Naravi ne bi smeli odvzeti niti enega hektara več za kmetijsko pridelavo,« trdi klimatologinja. Še slabše so razmere, če svet pogledamo bolj lokalno, poudarja. Na Kitajskem je presežen tudi prag aerosolov v ozračju, kar se v Evropi še ni zgodilo.
 

Raba energije glavni greh


Slovenija je porabila toliko, kolikor bi smela, že 12. maja, kar pomeni, da živimo visoko nad svojimi zmožnostmi. Če bi vsi Zemljani imeli tako veliko potrebo po naravnih virih kot mi, bi potrebovali kar 2,75 planeta, so zapisali v WWF Adria. »Pri nas glavni greh ni sekanje gozdov ali onesnaževanje zraka, ampak raba energije – od goriva do elektrike in našega zapravljanja –, ki krepko presega svetovno povprečje. S kupovanjem stvari ne onesnažujemo zraka pri nas, ampak tam, kjer so bile te stvari narejene. Ljudje sploh ne razumejo, kaj pretirana materialna potrošnja povzroča v svetu, ker se v Sloveniji ne pozna,« stanje duha v družbi oriše Kajfež Bogatajeva.

image
Ekološki odtis Slovenije FOTO: Infografika


Podobno je v politiki. Del te je spremljanje okoljskega odtisa prepoznal kot obvezo, ki se jo spodobi izvajati, kot ponotranjeno potrebo pa ne. »Še vedno imamo idejo o gospodarski rasti, povečanju prodaje, več turistih ... Na takšen način je nemogoče zmanjšati okoljski odtis.« Neusklajeni so državni dokumenti: »Gospodarsko ministrstvo pripravlja dokumente, ki govorijo o povečanju, okoljsko ministrstvo dokumente, ki govorijo o zmanjšanju.«

Če bi hoteli zmanjšati okoljski odtis, bi morali najprej zmanjšati porabo energije in spremeniti njene vire. »Imamo Teš, promet temelji na fosilnih gorivih, nimamo urejenega javnega prevoza, kolesarskih stez in železnice.« Hkrati bi si morali bolj prizadevati za ozaveščanje ljudi. »Ljudje ne razumejo, da imajo tako velik odtis, nasprotno, občutek imajo, da živijo skromno. Ozaveščati bi jih morali, da kakovost življenja ni povezana s tem, koliko kupimo in imamo, ampak da srečo in zadovoljstvo prinašajo stvari, ki jih ni mogoče kupiti,« opozarja Kajfež Bogatajeva.
 

Ukrepi za zmanjšanje okoljskega odtisa


Okoljski odtis je v strategiji razvoja Slovenije do leta 2030 eden vodilnih kazalnikov za spremljanje trajnostnega razvoja, pravi Jernej Stritih, direktor Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja. Od leta 2008 se je okoljski odtis Slovenije zmanjšal predvsem zaradi zmanjšanja porabe goriva in energije v stavbah zaradi energetskih sanacij.

Svet za trajnostni razvoj skupaj z okoljskim ministrstvom preučuje paket ukrepov, s katerim bi okoljski odtis zmanjšali še bolj. Prvi ukrep je celovito upravljanje energetske učinkovitosti stavb, pri katerem je po besedah Stritiha še veliko možnosti. Drugi ukrep je povezava med električnimi avtomobili in sončnimi elektrarnami. »To je nova tehnologija, ki prodira po svetu in pomeni velik potencial tako za zmanjšanje emisij v prometu kakor za pametno upravljanje energetskih omrežij.« Oba ukrepa bosta vključena v nacionalni program varstva okolja, ki se prenavlja.

V strategiji razvoja Slovenije do leta 2030 je predvideno 20-odstotno zmanjšanje okoljskega odtisa glede na izhodiščno leto 2013. Na tem področju bi lahko dosegli veliko več, meni tudi Stritih. »V zadnjih letih se je pokazalo, da ukrepi boja proti podnebnim spremembam in varstva narave pomagajo k ekonomskemu razvoju. Program izolacije hiš je ustvaril na tisoče delovnih mest v malih podjetjih, ohranjena narava privlači veliko turistov. Žal pa vodilna politika še vedno misli, da je razvoj mogoč le z betoniranjem in novo infrastrukturo. Če bi denar, ki smo ga porabili za Teš 6, vložili v električne avtomobile, bi bili danes najbrž konkurenčni Tesli. Tako pa imamo nasedlo investicijo, z reševanjem katere se bo ukvarjala še prihodnja generacija.«