Življenje v čistem in zdravem okolju je naša pravica in dolžnost (VIDEO)

Nominiranka za Delovo osebnost leta 2018 Urša Zgojznik je predsednica Društva Ekologov brez meja, borka proti odpadkom in plastiki, ki nam nastavlja ogledalo, in poziva h konkretnim dejanjem.
Objavljeno
15. december 2018 08.00
Posodobljeno
15. december 2018 08.20
Urša Zgojznik, kandidatka za Delovo osebnost leta 2018. FOTO: Roman Šipić
»Včasih si sebe predstavljam v kakšnem apokaliptičnem filmu, kjer je popolno opustošenje, jaz pa še vedno vihtim z zastavo. Sem optimistka. Nič me ne ustavi, nekakšna notranja sila me vedno žene naprej,« se opiše nominiranka za Delovo osebnost Urša Zgojznik. Predsednica Društva Ekologov brez meja, ki je nedavno postala Slovenka leta, v ospredje postavlja dejanja – ključna dejanja za rešitev ključnih problemov naše prihodnosti: podnebnih sprememb in (plastičnih) odpadkov, v katerih se utapljamo. Je umirjena, preudarna in ima po besedah ekološkega aktivista Uroša Macerla, kandidata za Delovo osebnost leta 2010, to lepo in redko lastnost med ekologi, da deluje povezovalno.

»Nočemo biti radikalni, ker ne verjamemo, da bo to kaj spremenilo. Zavezani smo sodelovanju in želimo se še veliko bolj povezovati z gospodarstvom. Zakaj ne bi iskali priložnosti, ki jih mrgoli? Tujina dokazuje, da so zelene zgodbe uspešne, in to za vse,« govori v imenu vse ekipe društva.



Prvič so jo medijski radarji zaznali leta 2010, ko je bila vodja občinskih koordinatorjev pri prvi nacionalni akciji čiščenja divjih odlagališč Očistimo Slovenija. Močna izkušnja jo je tako potegnila, da ni več razmišljala o ničemer drugem kot o okoljskem angažmaju. Pustila je varno službo v transportnem podjetju in se podala v negotovi svet društvenega okoljskega aktivizma. Leta 2012 so Ekologi brez meja organizirali drugo akcijo čiščenja divjih odlagališč, ki še vedno velja za najbolj množično prostovoljsko akcijo v Sloveniji; v njej so sodelovale vse občine, divja odlagališča je čistilo kar četrt milijona prebivalcev.

Glasujte na tej povezavi

Ko sta se ustanovitelja Ekologov brez meja Petra in Janez Matos umaknila v druge vode, je vodenje društva pripadlo generalni sekretarki z diplomo iz matematike in pedagogike iz Mozirja. Letos so v društvu s pomočjo skoraj 40.000 prostovoljcev izpeljali še tretjo akcijo Očistimo Slovenijo in iz narave odstranili 222 ton odpadkov. Njena uspešnost je odmevala tudi v tujini, kar je prispevalo k mednarodnemu priznanju Slovenije kot ene od petih najbolj čistih držav na svetu. Nedavno pa se je naša država povzpela na sam vrh lestvice britanskega inštituta The Legatum Prosperity Index 2018 po kakovosti okolja med 149 državami.

image
Akcija Očistimo Slovenijo je pomagala k uvrstitvi naše države med pet najčistejših na svetu. FOTO: Roman Šipić


Divjih odlagališč je po treh megalomanskih akcijah bistveno manj, težavi, ki ostajata, so gradbeni odpadki in razpršeno smetenje, a s kurativo se Ekologi brez meja ne bodo več ukvarjali, je že večkrat poudarila Zgojznikova. Čas je, da problematiko odpadkov naslovimo z druge strani, kaj je treba spremeniti, da jih bo vedno manj. Kar je vedno težje, dodaja. »Moramo se zavedati, da je to, da živimo v čistem in zdravem okolju, naša pravica in dolžnost. Pravica pomeni, da moramo včasih tudi zahtevati od odločevalcev, da bo naše življenje v prihodnosti potekalo nemoteno kljub podnebnim spremembam. Hkrati pa je naša dolžnost, da tudi mi – vsak od nas, z vsakim korakom – skrbimo, da bo naša prihodnost svetla,« je povedala na podelitvi priznanja za Slovenko leta.
 

Rast ni neskončna 


Kompleksne probleme človeštva, kot so odpadki in podnebne spremembe, lahko rešimo le, če jih naslovimo s humanističnega in naravoslovnega vidika, je prepričana Zgojznikova. To ji gre dobro od rok, saj je kljub študiju in poučevanju matematike – ki jo še vedno predava na ljudskih univerzah –, od nekdaj razpeta med naravoslovjem in družboslovjem. »Družboslovno je treba pogledati, zakaj se obnašamo tako, kot se, kakšni so naši vzorci razmišljanja, kaj nas je v zgodovini pripeljalo do današnjega odnosa do okolja. Matematični vidik pa z razdelitvijo procesov na manjše korake pomaga pri reševanju vseh težav.«

Zelo matematično vprašanje je na prvi pogled tudi, kam vodi rast. »Bomo z rastjo prodaje novih količin vseh mogočih izdelkov res napredovali? Zdi se mi, da ne. Naš način življenja je nekoliko zašel, ne le z okoljskega in ekološkega vidika. Velike težave imamo z odnosi, s psihičnim zdravjem. Tukaj je zanka, ki jo moramo razvezati, lotiti pa se je moramo z različnih zornih kotov,« meni Zgojznikova.

image
Te dni se Urša skupaj z drugimi člani društva poglablja v plastične odpadke v Sloveniji. FOTO: Uroš Hočevar


To Ekologi brez meja, ki jih sestavlja petčlansko jedro in okoli 30 prostovoljcev, počnejo še v več drugih projektih. Kot nacionalni koordinatorji svetovne pobude Zero waste (Nič odpadkov) z občinami sodelujejo pri izdelavi zelenih razvojnih strategij, organizatorje prireditev vodijo v smeri manj odpadkov, s turističnim sektorjem sodelujejo za zmanjšanje odpadkov v turizmu. Že več let zapored organizirajo izmenjevalnico oblačil, ki jo mesečno obišče okoli sto ljudi. Na spletni strani Manj je več ponujajo praktične nasvete za zmanjšanje odpadkov v gospodinjstvih. S projektoma Volk sit, koza cela in Ne meč'mo hrane stran so odprli javno razpravo o problematiki zavržene hrane, v novem projektu se poglabljajo v plastične odpadke.
 

Reuserka po duši 


Blagodejno pri tem je, da njihovo ozaveščanje ni težaško in pridigarsko. To je tudi vpliv Uršinega nekomplikatorskega značaja. »Nisem popoln zgled v smislu čiste nič odpadkov, ker navsezadnje tudi ne verjamem povsem v to. S kakšnim ukrepom lahko prej škodiš kot koristiš, denimo če za izdelavo domače zobne paste kupiš sestavine, zapakirane v embalaži.« Njeno vodilo je minimalizem. »Zato sem zelo srečna, ker imam prazen hladilnik in malo oblek.« Ne potrebuje balasta, tega je tako vse naokoli preveč. »Pomembni sta bistvo in kakovost.« Je tudi velika zagovornica naravnega zdravljenja.

Včasih se ji zdi, da se je rodila »prilagojena na podnebne spremembe. Od otroštva sem vedno nekaj zbirala; iz koščkov blaga sem šivala oblekice, obsedena sem bila z zbiranjem koščkov volne, ki sem jih štrikala – čista reuserka«. Hrčkarski kompleks pa pomeni tudi kopičenje neumnosti, se nasmehne.

V prostem času rada obiskuje ljubljansko Dramo. Bere, čeprav bi želela več, ročno ustvarja, igra badminton in odbojko, sprehod v naravi pa reši marsikatero težavo. Rada ima mesta, a navdih najde v naravi, saj je odraščala povezana z njenimi procesi. »Že to, da imaš na balkonu solato, je popoln uspeh, ker veš, kaj pomeni rast.« Neka druga kot tista, o kateri se toliko govori.

image
FOTO: Leon Vidic

Jure Leben
Minister za okolje in prostor
Urša je pronicljiva sogovornica in izjemna ambasadorka naše zelene Slovenije. Vsak dan znova nas s svojim izrednim delom opominja, da lahko prav vsak od nas spremeni svet. Akcija Očistimo Slovenijo je le delček mozaika, ki ga Urša s svojimi sodelavci dnevno soustvarja. Kot minister za okolje in prostor lahko rečem, da je glas za Uršo glas za okolje, glas za čisto in zeleno Slovenijo.


image
FOTO: Mavric Pivk

Janez Potočnik
Sopredsedujoči Mednarodnemu panelu ZN za vire in bivši komisar za znanost in raziskave ter okolje
Ko se začneš ukvarjati z okoljem in ko razumeš pomen ohranjanja zdravega okolja za našo prihodnost, morda celo obstoj, te zasvoji. A ko spoznaš vsa dejstva, je težko ostati optimističen in verjeti, da so rešitve sploh še mogoče. Dokler ne spoznaš Urše. Energija, ki jo žari, te napolni z upanjem in prepričanjem, da je mogoče vse. In ja ... pri njej in z njo, je mogoče prav res vse. Prepriča te celo, da smo ljudje morda vendarle razumna bitja.


image
FOTO: Uroš Hočevar

Nara Petrovič
Fekolog, član sveta Evropske mreže za skupnostne pobude o podnebnih spremembah in trajnosti (ECOLISE)
»Eni smo pač taki, da vztrajamo in smo potrpežljivi,« je rekla Urša, ko nam je bilo res težko. Hoteli smo se skriti, a Urša se ni bala in nas je opogumljala, saj smo vendar delali za splošno dobro! Nekega dne, če (ko!) se bo ves sistem sesul, in se bodo današnji pametnjakoviči poskrili v svoje luknje, bo Urša še stala, neomajna in drzna: Urša - svetilnik. Svetilnik, ki ne seva le luči, ampak tudi toplino.


image
FOTO: Jože Suhadolnik

Uroš Macerl
Okoljski aktivist in ovčerejec
Ko se odločaš, kaj boš v življenju počel, si postavljen pred vprašanje, čemu boš dal prednost – imeti ali biti. Če se odločiš, da bo tvoj poklic ekolog, potem je malo možnosti, da boš imel veliko, so pa možnosti, da si lahko nekdo ... Za takšno odločitev potrebuješ veliko poguma. Če se odločiš očistiti Slovenijo, potrebuješ veliko volje in vztrajnosti. Če se odločiš spreminjati življenjske navade ljudi, potrebuješ veliko upanja. Urša za vse akcije, v katerih sodeluje in jih vodi, te lastnosti potrebuje in jih ima. Njo in Ekologe brez meja cenim, ker se na zelo domiseln način lotevajo akcij, ki ljudi spreminjajo in vzgajajo v okoljsko odgovorne državljane. Še veliko uspešnih akcij želim in srečno!


image
FOTO: Roman Šipić

Katja Sreš
Društvo Ekologi brez meja
Urša nam je lahko vsem za zgled. Ne le zato, ker pobira odpadke in se trudi živeti z manj odpadki. Meni je vzor predvsem zato, ker svojo "jezo" nad nepravilnostmi v svetu kanalizira v proativne rešitve. Pri Urši nikoli ne slišiš "ne da se". Z neverjetno motivacijo in srčnostjo opravlja svoje delo in zato si zasluži naziv Delove osebnosti leta.

 
Kompleksne probleme, kot so odpadki in podnebne spremembe, lahko rešimo le, če se z njimi začnemo ukvarjati z različnih zornih kotov.