Ali bo Zvonko Fišer novi generalni tožilec?

Glasovi koalicije bi morali zadoščati, da mesto Barbare Brezigar zasede Zvonko Fišer.
Objavljeno
03. maj 2011 11.14
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika
Ljubljana – Jutri, ko sedanji generalni državni tožilki Barbari Brezigar poteče šestletni mandat, bodo poslanci državnega zbora odločali o predlogu vlade, naj na to mesto izvoli vrhovnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, ki se je kot edini kandidat prijavil na prosto mesto prvega tožilca v državi.

Po dosedanjih napovedih z njegovo izvolitvijo ne bi smelo biti težav, saj potrebuje navadno večino glasov poslancev.

Tudi pravosodni minister Aleš Zalar meni, da če sklepa po dosedanjih razpravah v državnem zboru, je podpora kandidatu zagotovljena. Hkrati pa je v zvezi z novimi pooblastili, ki jih daje zakon o državnem tožilstvu, ki je v parlamentarnem postopku, dodal, »da lahko z nekaterimi novimi organizacijskimi in menedžerskimi pristopi vodilni tožilci odločilno prispevajo h krepitvi zaupanja javnosti v kazensko pravosodje. Če bodo potrebovali dodatna proračunska sredstva za učinkovit pregon, bom storil vse, kar je v moji moči, da jih dobijo. Dodatno pa bomo investirali tudi v specializirano usposabljanje tožilcev. Z ameriškim pravosodnim ministrom Ericom Holderjem sva se pred dnevi dogovorila tudi o pomoči tožilcev iz ZDA pri tem usposabljanju.«

Dediščina Barbare Brezigar

V mandatu Brezigarjeve sta mesti pravosodnega ministra zasedala Lovro Šturm, ki je ministrstvo vodil v Janševi vladi, in sedanji minister Aleš Zalar. V času prejšnje vlade je generalna državna tožilka večkrat poudarila, da je njeno sodelovanje s Šturmom zelo zgledno in da med njima ni nikakršnih razlik v pogledih na položaj tožilcev. Povsem drugače pa je bilo zaznamovano obdobje od leta 2008 dalje, ko mesto ministra zaseda Zalar.

Razhajanja so se začela z zadevo Berglund in ministrovo odreditvijo izrednega pravosodnega nadzora nad delom ljubljanskega okrožnega tožilstva. Vrh so nesporazumi dosegli ob zadevi Baričevič, zaradi katere so bili pred premierom Borutom Pahorjem na »zagovoru« tako Brezigarjeva kot Zalar in tožilka, ki je takrat to zadevo vodila, Branka Zobec Hrastar. Minister si je prizadeval za zamenjavo prve tožilke, pri predsedniku vlade za ta korak ni imel podpore, tako se je Zalar odločil za korenit poseg v normativno ureditev tožilstva. V to ga je med drugim vodilo prepričanje, da lahko nadrejeni tožilci v delo nižjih tožilcev posegajo samo zakonito in povsem pregledno, sicer o samostojnem in neodvisnem odločanju tožilcev ni mogoče govoriti.

Popisan list

Barbara Brezigar je tožilka bolj ali manj vso svojo poklicno pot in delo vrhovne državne tožilke bo nadaljevala tudi po koncu mandata. Vmes je bila leta 2000 v Bajukovi vladi pravosodna ministrica, s političnimi funkcijami pa se je spogledovala še dvakrat: ko je kandidirala za predsednico države in ko je kot kandidatka SDS kandidirala na državnozborskih volitvah. In prav njeno simpatiziranje s SDS, ki naj bi imelo korenine že v aferi Depala vas, je točka, ki jo njeni nasprotniki vedno uporabijo, ko ji očitajo, da še zdaleč ni politično neodvisna in da pri njenem delu temeljno vodilo ni zgolj strokovnost, kar naj bi se kazalo pri njenem konkretnem tožilskem delu in izvajanju pritiskov na določene tožilce. Z vprašanji o oceni svojega mandata, o tem, v kakšni kondiciji zapušča tožilstvo, in kaj pravi na očitke, da se je v njenem času zgodil notranji razkol v tožilskih vrstah po načelu, kdor ni z mano, je proti meni, smo se obrnili tudi na Brezigarjevo. Vendar so nam iz njenega urada sporočili, da »generalna državna tožilka žal ne uspe odgovoriti na naša vprašanja.«

Fišerjeva doba

Če bo državni zbor izvolil Zvonka Fišerja na mesto generalnega državnega tožilca, bo to četrti najvišji tožilec v državi po vrsti. Fišer je že ob kandidaturi povedal, da ne bo vnaprej govoril o svojih načrtih in pogledih na vodenje tožilstva, saj bo počakal na to, da bo izvoljen. Vendarle je pred člani mandatno-volilne komisije državnega zbora že odgovarjal na očitke o svojih preteklih ravnanjih kot občinski javni tožilec. Povedal je, da je bil postopek, ki ga je vodil v letu 1977 (postavitev križa ob breznu pobitih med 2. svetovno vojno), »napaka in prav bi bilo, da ga nikoli ne bi bilo. Za to napako mi je žal.«

***
Prvi demokratično izvoljeni generalni državni tožilec je bil Anton Drobnič, ki je bil imenovan 25. oktobra 1990, funkcijo pa je nastopil 3. decembra. Tožilstvo je vodil osem let, do 14. novembra 1998. Zdenka Cerar je bila izvoljena 12. marca 1999 in je funkcijo generalne državne tožilke opravljala do 19. aprila 2004. Barbara Brezigar je bila izvoljena 20. aprila 2005, funkcijo pa je nastopila 4. maja istega leta.

Zvonko Fišer brez podpore opozicije

Koalicija kandidata podpira, poslanci SDS pa opozarjajo na Fišerjevo domnevno sporno delovanje v preteklosti. Očitajo mu, da je konec leta 1977 kot občinski javni tožilec kazensko preganjal tri ljudi zaradi postavitve križa ob breznu pobitim med drugo svetovno vojno nad Cerknim ter da je v začetku 80. let preganjal 16-letnika zaradi t. i. verbalnega delikta. V SDS zagotavljajo, da Fišerja ne bodo podprli, ker je sodeloval v postopkih, pri katerih so bile kratene temeljne človekove pravice in svoboščine.