Anketa Dela: Šarec je najmočnejši protikandidat Pahorju

V prvem krogu bi zdajšnji predsednik prejel 35 odstotkov glasov, drugi Marjan Šarec slabih 23 odstotkov.
Objavljeno
01. oktober 2017 22.10
Zoran Potič
Zoran Potič

Ljubljana – Prva raziskava javnega mnenja, ki je bila opravljena po zaključku obdobja za oddajo predsedniških kandidatur, kaže, da bi na volitvah, če bi potekale včeraj, zmagal Borut Pahor. A predsednik ne bi bil izvoljen že 22. oktobra, vse kaže, da je treba računati na drugi krog.

Bolj ko se bližajo predsedniške volitve, manjša je razlika med predsednikom republike Borutom Pahorjem in njegovimi zasledovalci. Po aktualni anketi bi Pahor zmagal, a bi zanj volilo le slabih 35 odstotkov sodelujočih, Marjana Šarca pa bi podprlo skoraj 23 odstotkov vprašanih. Pahor in Šarec bi se tako uvrstila v drugi krog, ki bi potekal 5. novembra.

Za povečavo klikni na grafiko.

Ljudmila Novak in Romana Tomc dosegata le okoli desetino glasov in vprašanje je, ali je katera od njiju sploh v igri za vstop v drugi krog. Še najbolj oddaljena od drugega kroga je Maja Makovec Brenčič, ki je prejela le dva odstotka glasov. V anketi smo izmerili tudi, da bi Pahor v drugem krogu premagal Šarca.

Javno mnenje pri vprašanju, kaj anketiranci pričakujejo, ali bomo dobili predsednika v prvem ali drugem krogu volitev, je razdeljeno na pol - 49 odstotkov vprašanih meni, da je malo verjetno ali sploh ni verjetno, da bomo dobili predsednika že v prvem krogu volitev, 47 odstotkov anektiranih pa je prepričanih, da bo odločeno že v prvem krogu. Pri anketirancih bo pri odločitvi za kandidata na predsedniških volitvah ključni kriterij osebnost, takoj za njim pa izkušnje. Politična pripadnost pri volivcih očitno ne vpliva veliko na izbor predsedniškega kandidata.

S križanjem podatkov v anketi lahko sklepamo, da anketiranci, ki so v ospredje postavili izkušnje, nameravajo voliti Pahorja (polovica vseh, ki so za Pahorja, je navedla izkušnje), skoraj 80 odstotkov tistih, ki nameravajo voliti Marjana Šarca, pa navaja, da so ga izbrali zaradi osebnosti.

In kako bi se razpletlo v drugem krogu predsedniških volitev? Ko v anketi ponudimo na voljo izbiro le med Pahorjem in Šarcem, bi zmagal prvi, a ne z absolutno večino (na volitvah v drugem krogu zmaga tisti, ki dobi več kot polovico glasov), ker je desetina vprašanih pri tej izbiri odgovorila, da se v tem primeru ne bi odpravili na volitve, nekaj pa je tudi še neopredeljenih.

Pri simulaciji drugega kroga smo ob Pahorju ponudili še protikandidatko, Ljudmilo Novak, Romano Tomc ali Majo Makovec Brenčič. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je Šarec med vsemi Pahorjevimi izzivalci najmočnejši, potem je Novakova, tretja Tomčeva in najšibkejša protikandidatka Pahorju je Makovec Brenčičeva. Pahor proti Šarcu sicer ne bi presegel 50 odstotkov glasov, proti ženskim kandidatkam pa to ne bi bilo tako težko, saj bi, če ga pomerimo z Ljudmilo Novak, prejel 53 odstotkov glasov. Če Pahorja pomerimo z Romano Tomc, bi ravno tako prejel 53 odstotkov glasov, proti Maji Makovec Brenčič pa 60 odstotkov glasov. V vseh treh primerih, kjer smo simulirali drugi krog z žensko protikandidatko, bi bila neudeležba višja, kot če bi bil v drugem krogu Šarec. Pri vseh treh kandidatkah je možnost odgovora, da v tem primeru ne bo šel na volišče, izbrala skoraj petina sodelujočih v anketi, pri Novakovi sicer nekoliko manj kot pri Tomčevi ali Makovec Brenčičevi.

 


Po analizi podatkov tokratne predsedniške ankete ugotavljamo, da so nadstrankarski kandidati, kot sta Pahor in Šarec, veliko bolje zapisani pri volivcih kot tisti, ki se jih drži strankarski predznak. Ljudmila Novak in Romana Tomc bijeta bitko za desne volivce, za Majo Makovec Brenčič je očitno zmanjkalo zmernih sredinskih glasov, preostali kandidati in kandidatke Suzana Lara Krause, Angelca Likovič, Andrej Šiško in Boris Popovič pa pobirajo le še drobtinice.

Pri interpretaciji ankete moramo opozoriti še na dejavnik volilne udeležbe. Iz rezultatov ankete bi lahko sklepali, da bo ta visoka, a je na dan volitev realnost običajno drugačna, volilna udeležba pa nižja. Tudi ta dejavnik lahko na koncu odigra pomembno vlogo pri razpletu predsedniških volitev.