Anketa Dela: Pahor ne bi dobil polovice glasov

Milan Jazbec je favoritu Borutu Pahorju odvzel nekaj podpore. In kakšen pomen ima za vprašane praznik dela?
Objavljeno
02. maj 2017 20.33
Zoran Potič
Zoran Potič
Ljubljana – Z novim kandidatom v predsedniški tekmi se možnosti za drugi krog zelo povečujejo, ugotavljamo v anketi Dela. Ne povečuje pa se zadovoljstvo s stanjem delavskih pravic: teh je bistveno manj kot nekoč, ugotavlja večina.

Potrjuje se, da je Borut Pahor absolutni favorit v tekmi za predsedniški mandat, ki bi se iztekel leta 2022. Toda če bi bile volitve minulo nedeljo, bi bil nujen drugi krog. Ko je v tekmo vstopil veleposlanik Milan Jazbec, so se tudi glasovi razpršili med tri kandidate, in Pahorju je zmanjkalo nekaj glasov. Tretji, ki se bo potegoval za funkcijo, je Zmago Jelinčič Plemeniti. Dobra petina vprašanih ne bi volila nikogar od naštetih, osem odstotkov pa jih še ne ve, kako bi ravnali. Pahorju so bolj naklonjeni volivci SD in Desusa, tudi volivci SMC, zaposleni v javnem sektorju, ženske in anketiranci s poklicno šolo. Jelinčiču so zelo naklonjeni volivci SNS, nekaj je tudi podpornikov SDS. Če se bo prijavil še kak kandidat, se bo volilno telo še bolj razpršilo.


Infografika: Delo

Že odločena pa je večina v tistem delu ankete, ki sprašuje o 1. maju in delavskih pravicah: praznik dela je pomemben, pravic delavcev je premalo. Velik del slovenske javnosti dojema ta praznik še vedno kot zelo pomemben. Ljudje menijo, da so bile pravice delavcev pred leti bolj zaščitene, zato so precej kritični do dela sindikatov.

Več kot 60 odstotkov sodelujočih v anketi pravi, da je praznik dela 1. maj zanje pomemben ali zelo pomemben, manj kot petina vprašanih pa, da ta praznik zanje nima posebnega pomena. Če ta podatek presojamo na podlagi sociodemografskih podatkov, potem rezultati kažejo, da 1. maju nadpovprečno veliko pomembnost v primerjavi z drugimi skupinami pripisujejo brezposelni, podporniki SD, ljudje, ki so zaposleni v javnem sektorju, ženske in prebivalci goriške regije. Do tega praznika pa nimajo posebnega odnosa samozaposleni in podporniki SDS.


Infografika: Delo


Ko smo anketirane vprašali, kaj menijo o delavskih pravicah, če bi jih primerjali z izkušnjami v preteklosti, je skoraj 70 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da je delavskih pravic zdaj precej manj kot nekoč. Tako menijo predvsem anketiranci iz obalno-kraške regije, Zasavja, ljudje z osnovnošolsko izobrazbo, ljudje z nižjimi dohodki (manj kot 500 evrov na mesec), brezposelni in upokojenci.


Infografika: Delo

Tako kot vsaka vlada do zdaj se tudi sedanja loteva reforme delovnopravne zakonodaje. Vlade so pri tem pod pritiskom podjetij, ki hočejo doseči fleksibilnejšo zakonodajo, sindikati pa temu odločno nasprotujejo. Cerarjeva vlada je glede tega že sprožila socialni dialog, a večjega napredka ni bilo, nastajajo celo zapleti, saj premier Miro Cerar pričakuje na tem področju rezultate, resorna ministrica za delo Anja Kopač Mrak pa ugotavlja, da interesov gospodarstva in sindikatov ni mogoče zbližati. In kaj o tem misli slovenska javnost, ali anketirani pričakujejo prožnejšo ali strožjo delovnopravno zakonodajo? Odgovori so skladni s pričakovanji, saj 57 odstotkov vprašanih zagovarja rešitev, da bi bila delovnopravna zakonodaja bolj zaščitniška do delavcev. Po drugi strani skoraj 30 odstotkov vprašanih zagovarja prožnejšo delavsko zakonodajo. Strožja pravila so bliže podpornikom ZL, upokojencem in ljudem z osnovnošolsko izobrazbo, prožnejša zakonodaja pa je bliže samozaposlenim, ljudem z dohodki nad 1500 evrov in podpornikom SDS.


Infografika: Delo


Zanimal nas je tudi odnos javnosti do agencijske zaposlitve, ki se je v zadnjem obdobju zelo razširila in se v številnih primerih pokazala tudi za problematično. Več kot sedem desetin vprašanih meni, da tak način zaposlovanja ni sprejemljiv in mu odločno nasprotujejo. Sprejemljiv se zdi dobri desetini vprašanih.


Infografika: Delo

In kako uspešni so sindikati pri zaščiti interesov delavstva? V očeh slovenske javnosti se niso dobro izkazali, saj 57 odstotkov vprašanih meni, da sindikati niso uspešni, slaba petina pa, da so uspešni. Ti podatki se ne razlikujejo bistveno od rezultatov ankete iz lanskega leta, ko je sindikate kot neuspešne ocenilo 47 odstotkov, kot uspešne pri zagovarjanju delavskih pravic pa 13 odstotkov. Kritični do sindikatov so predvsem podporniki Desusa in SDS, ljudje s poklicno izobrazbo in ljudje, ki živijo na podeželju. Sindikate pozitivneje sprejemajo podporniki SD, ljudje z visokošolsko izobrazbo in zaposleni v javnem sektorju.


Infografika: Delo