Anketa Dela: Volilna udeležba podpovprečna

Na volišča 13. julija manj kot polovica volivcev. Velik del volivcev še ni opredeljen.

Objavljeno
15. junij 2014 19.50
Zoran Potič, notranja politika
Zoran Potič, notranja politika

Ljubljana – Udeležba na predčasnih volitvah 13. julija bi bila nižja kot pred tremi leti, ko je bila 65,60-odstotna. Če bi obveljali rezultati tokratne ankete Dela, bi se na volilno nedeljo na volišča odpravilo manj kot polovica prebivalcev z volilno pravico.

V tednu, ko je ustavno sodišče presodilo, da ni nikakršnih ovir za izvedbo predčasnih parlamentarnih volitev sredi šolskih počitnic, smo z anketo preverjali, kakšno udeležbo je mogoče pričakovati na volilno nedeljo, 13. julija. Odgovori, ki smo jih dobili, bi lahko bili skrb zbujajoči, saj je mogoče na podlagi rezultatov ankete sklepati, da se bo letošnjih volitev udeležilo manj kot polovica populacije z volilno pravico.

Kajti 49 odstotkov vprašanih je zatrdilo, da se bo volitev zagotovo udeležilo, naslednjih 20 odstotkov pa je odgovorilo, da se jih bodo udeležili verjetno. Pri tem je treba upoštevati izkušnje, da so dosedanje ankete praviloma napovedovale višjo udeležbo na volitvah ali referendumih od dejanske.

Zanimalo nas je tudi, ali nameravajo anketiranci uporabiti katero od alternativnih oblik glasovanja; kot kaže, teh oblik ne namerava izkoristiti veliko ljudi in bo velika večina počakala na volilno julijsko nedeljo, da bo oddala glas na enem od več kot 3000 volilnih mest.

Velik del volivcev še ni opredeljen

V obdobju pred začetkom predvolilne kampanje je trdno opredeljena le dobra tretjina volilnega telesa, bi lahko sklepali na podlagi tokratne ankete Dela. Kar priča o tem, da je volilna tekma lahko še povsem odprta.

Ob začetku volilne kampanje nas je zanimalo, koliko volivcev je že opredeljenih pri podpori eni izmed političnih strank, ki se bodo potegovale za glasove na volitvah. Več kot polovica sodelujočih v anketi je dejala, da še niso opredeljeni.

Pri odločanju med strankami bodo imeli odločilno vlogo poštenost ter visoki moralni in etični standardi. Te atribute je na prvo mesto postavilo skoraj dve tretjini anketiranih. Nato sledijo pogled v prihodnost, programska jasnost, tradicija in odnos do preteklosti. Podporniki Stranke Mira Cerarja bolj izpostavljajo pogled v prihodnost, podporniki SDS pa bolj programsko jasnost in tradicijo.

Cerarja za mandatarja

Napovedi strank, da si želijo sodelovanja pred volitvami, so med sodelujočimi v anketi naletele na odobravanje, saj jih 47 odstotkov podpira takšno politiko, 36 odstotkov pa jih različnim oblikam zavezništev nasprotuje. Sklepanju zavezništev so bolj naklonjeni podporniki SMC in NSi, podpovprečno pa podporniki SDS.

Glede na to, da bo na tokratnih predčasnih volitvah pomembno vprašanje mandatarstva, smo v anketi vprašali, kdo od naštetih politikov bi bil najprimernejši kandidat za mandatarja. Kar 41 odstotkov anketiranih jih v tej vlogi vidi Mira Cerarja. Nato je daleč za njim, z 11 odstotki, Janez Janša in Dejan Židan z 8 odstotki. Sledita Karl Erjavec in Alenka Bratušek s petimi odstotki.