Bi moral poslanec, ki je nekoč sodeloval s SDV, odstopiti?

Če se prav spomnim, smo tedaj sprejeli sklep, da jih ne bomo preganjali, je dejal prvi predsednik DZ France Bučar.

Objavljeno
14. marec 2012 21.57
Anže Božič, notranja politika
Anže Božič, notranja politika
Ljubljana – Pri tem je Meršola podprla njegova stranka PS, medtem ko so odzivi civilne družbe in javnosti na nepričakovano razkritje bolj previdni.

Prvi predsednik državnega zbora v samostojni Sloveniji France Bučar pred našim klicem ni vedel za objavo dokumentov, ki razkrivajo Meršolovo sodelovanje z nekdanjo SDV. Kljub temu pa meni, da je vprašanje, ali je mogoče s takšno »prtljago« iz preteklosti zasedati tako visoko funkcijo, kot je poslanska. »Sam mora presoditi, ali lahko moralno prenese svoja pretekla ravnanja. Potrebno pa je vedeti, da bi morali, če bi strogo sledili logiki, da takšni ljudje ne bi smeli opravljati javnih funkcij, odpustiti polovico vseh funkcionarjev. V času vrhunskega razcveta bivšega sistema so namreč z Udbo sodelovali tako rekoč vsi hotelski portirji, snažilke in, denimo, šefi potovalnih agencij,« opozarja Bučar. Dodal je, da je nekdanja skupščina kmalu po osamosvojitvi razpravljala, kaj storiti z ljudmi, ki so sodelovali z nekdanjo Službo državne varnosti (SDV). »Če se prav spomnim, smo tedaj sprejeli sklep, da jih ne bomo preganjali, jim bomo pa povedali, da vemo za njihova dejanja – sami pa naj presodijo, kako bodo ukrepali,« je tedanje stališče povzel Bučar.

V PS niso preverjali preteklosti svojih poslancev

»Gospod Meršol je v neki drugi državi in v nekem drugem sistemu storil dejanja, za katera ocenjuje, da niso škodljivo vplivala na posledice določenih posameznikov. V PS pa ob kandidaturi nikogar nismo spraševali, kaj je počel in česa ne. To je stvar vsakega posameznika,« je dejal vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer. Za kopanjem po Meršolovi preteklosti po njegovem mnenju stojijo »tisti, ki so v naši državi začeli odpirati tematiko arhivov«. Pregledovanje in komentiranje arhivskih dokumentov je za Möderndorferja sicer povsem legitimno, a pri tem vseh akterjev »ni mogoče metati v isti koš in jim pripisovati popackane preteklosti«.

Mladi raje o aktualnih problemih

Zanimalo nas je, ali mlade desetletja stara zgodba sploh še zanima. Jure Aleksejev, ki je lani kot maturant spisal serijo esejev o spremembah ustave, meni, da večinoma ne. »Morda bo kdo uporabil arugmentacijo, češ, mladino moramo izobraziti o svoji preteklosti, toda osebno ne vidim, kako bi lahko spoznavanje dela enega od nekdanjih ovaduhov opazno vplivalo na razmišljanje mladine,« meni Aleksejev.

Prednost pred dogajanjem iz 70. let osebno raje daje aktualnim vprašanjem »uradno odobrenih vdorov v zasebnost«. Ali je sodelovanje z nekdanjo SDV lahko razlog, da nekdo desetletja pozneje ne more opravljati javne funkcije, pa je po mnenju študenta prvega letnika strojništva odvisno od tega, kako in zakaj je sodeloval. »Človek lahko ovaja zaradi pridobitništva, strahu za življenje ali iz iskrenega političnega prepričanja, kar je treba pri presoji upoštevati. Prvi motiv za sodelovanje namreč meče na osebo veliko slabšo luč kot druga dva,« razmišlja Aleksejev in opozarja, da bi bilo v Meršolovem primeru treba upoštevati tudi nevarnost, ki so jo predstavljale nadzirane osebe.