Tiskane izdaje
Ljubljana - S splošno razpravo, kako spreminjati sistem volitev poslancev in drugih funkcionarjev, bodo poslanci jutri, ko bodo prve seje odboro in komisij, začeli delo v letošnjem letu. To ni korak naprej. Pred dobrim letom so se pri predsedniku republike Borutu Pahorju že dogovorili, kako bi volilni sistem spremenili.
A po dogovoru pri predsedniku, kako bi po 15 letih volivcem na volitvah že zagotovili odločilen vpliv na izbiro kandidatov za poslance, je moral Pahor po odstopu premierke Alenke Bratušek državni zbor lani razpustiti, poslance pa smo po tem volili po nespremenjenem sistemu. Splošno razpravo o volilnih sistemih, kar je začetek postopka spreminjanja ureditve, je odbor za notranjo politiko za jutrišnji dan sklical novembra.
O kompromisu
Leta 2000 so poslanci LDS, SLS, SD in Desusa spremenili ustavo, da bi se izognili izvedbi volitev po dvokrožnem večinskem sistemu, kar je zaradi rezultata referenduma pred tem zahtevalo ustavno sodišče. A se te stranke pozneje več kot desetletje niso mogle dogovoriti, kako bi volivcem omogočile odločilen vpliv na izbiro kandidatov, ki so ga obljubile s tisto spremembo ustave.
Kot rešitev so LDS, Zares in nazadnje PS predlagali ukinitev okrajev, volivcem pa bi v enotah omogočili dodatno odločanje s prednostnimi glasovi, kot jih poznamo z evropskih in lokalnih volitev. Ukinjanju okrajev je ves čas ostro nasprotovala SLS. Ker je bila SDS in vsaj del časa tudi NSi za večinski sistem, za spremembe nikoli ni bilo dvetretjinske večine.
Predsednik republike Pahor se ji je pred dobrim letom približal z zamislijo, da bi ob ukinitvi okrajev in uvedbi prednostnega glasu v ustavi povišali prag s štirih na pet odstotkov. Ker višji prag pomeni manj strank v DZ in zato učinkovitejše vladanje, SDS kompromisa ni zavrnila.
Möderndorfer in Grims
A dejansko za spremembo nihče ni bil zagret, kar se je pokazalo, ko so lani v ustavni komisiji ustanavljali strokovno skupino, da bi sistem tudi res spremenili, šef te skupine pa je bil današnji premier Miro Cerar.
Nekoliko poenostavljeno: za Branka Grimsa (SDS) je bila prava mora odpovedati se večinskemu sistemu, Janiju Möderndorferju (PS, pozneje Zaab) pa se ni mudilo višati praga. Odstop Alenke Bratušek in razpis predčasnih volitev je težave odpihnil. Rezultat pa je pokazal, da bi višanje praga iz DZ izločilo prav Zaab in Möderndorferja.
Če bi volitve potekale po večinskem sistemu, pa tudi Grims ne bi zmagal: s 27,9 odstotka bi se uvrstil v drugi krog, a z nižjim deležem od Aleša Inkovića (SMC). V prvem krogu ne bi bil izvoljen nihče: za nikogar ni bila večina glasujočih. Še najbliže je bil temu Cerar na Rudniku, kjer je bilo zanj 42,92 odstotka glasujočih. V drugem krogu bi bil pred volivci v vseh 88 okrajih kandidat SMC, v 79 bi bil druga možnost kandidat SDS, v osmih Desusa in v enem, v Kočevju, Janko Veber iz SD. Združeno levico, Novo Slovenijo in Zaab bi večinski sistem izbrisal že v prvem krogu.
Kaj je po volitvah drugače
Kakšen bi bil rezultat v drugem krogu, je težko oceniti, verjetno pa bi SMC sami uspelo dobiti krepko več kot polovico sedežev, preostanek bi pripadel SDS, kak sedež morda še Desusu. Najboljši rezultat je julija v 82 okrajih dosegla SMC, v šestih SDS.
Od volitev v DZ ni SLS, ki je z opozarjanjem na nevarnost centralizma odločno branila okraje. SDS pa nima več moči, da bi sama blokirala spremembe z zahtevo po večinskem sistemu. A brez dogovora z drugo največjo stranko bo volilni sistem še težko spremeniti.
Javna razprava bo tako jutri predvsem test položaja, ki za premiera Cerarja in njegovo stranko ne bo veliko drugačen, kot je bil pred letom za vse pri Pahorju.
