Tiskane izdaje
Ljubljana – Ustavno sodišče bo jutri javno razglasilo, kako je presodilo glede ustavnosti zakona o nepremičninskem davku. Odločitve ustavnega sodišča seveda ni mogoče napovedati, skorajda zagotovo pa gre le za vprašanje, ali bo zakon padel v celoti ali deloma, in kakšni bodo nadaljnji napotki deveterice sodnikov.
Dr. Erik Kerševan z ljubljanske pravne fakultete in nekdanji generalni sekretar ustavnega sodišča (US) ob napovedi javne razglasitve odločitve pravi, da ni nepričakovana. US se za takšno možnost odloči večkrat, še posebej, ko gre za vprašanja, ki so v širšem interesu javnosti.
»Glede na to, da je bila v zadevi izvedena tudi javna obravnava, je odločitev za javno razglasitev toliko bolj utemeljena. US se je v tem primeru tudi ravnalo po jasnih pravilih postopka, po katerih se presoja le zakon, ki velja v trenutku odločanja US,« ne glede na napovedane zakonodajne spremembe.
»US namreč ne more presojati bodočih, napovedanih oziroma načrtovanih zakonskih spremembah. US presoja veljavni zakon. Tudi v primeru, če se v zakonodajnem postopku obravnava predlagana zakonska sprememba, je tako lahko razumljivo, da US ne prilagodi svojega postopka zakonodajnemu in ne čaka na uveljavitev določene zakonske novele, ko – in če – bi jo dokončno sprejel državni zbor v predpisanem postopku.«
To, da se US odloči za javno razglasitev odločitve, pa še nič ne pove o njeni vsebini, saj je možno, da odloči, da je zakon skladen z ustavo ali da razglasi odločitev, po kateri je zakon deloma ali v celoti spoznan za neustavnega, nam je pojasnil Kerševan.
Tri možnosti
»US ima ob ugotovitvi, da je določen zakon neskladen z ustavo, okvirno tri možnosti. Neustavni zakon lahko razveljavi v celoti ali delno. Ustavni red namreč ne more sprejemati nadaljnje veljavnosti zakonov, ki kršijo ustavo in v njej varovane človekove pravice in temeljne svoboščine. Obseg razveljavitve neustavnega zakona pa je odvisen od več vprašanj, med drugim: ali se v postopku ustavnosodne presoje uveljavlja neustavnost zakona v celoti, njegove pretežne vsebine ali zgolj posameznih delov, ali je mogoče razveljaviti zgolj posamezne določbe zakona, ki so vsebinsko ločene od drugih, ali bi ob razveljavitvi določenih delov zakona tega sploh bilo še mogoče izvrševati ali ne in podobno. Obseg razveljavitve zakona je torej – poenostavljano povedano – odvisen od tega, kolikšen del zakonske ureditve US spozna za neskladnega z ustavo. Odločitev, da se neustavni zakon deloma ali v celoti razveljavi, je v praksi US tudi najpogostejša,« pojasnjuje Kerševan.
Možno je še, da US zgolj ugotovi neustavnost zakona ali posameznih določb ter ob tem zakonodajalcu določi rok, v katerem mora neustavnost odpraviti. »Za ta korak se izjemoma odloči takrat, ko razveljavitev zakonskih določb ne bi odpravila prizadetosti ustavnega reda ali pa bi povzročila še težje posledice za človekove pravice in temeljne svoboščine, kot da neustavni zakon velja še določen čas do odprave neustavnosti (na primer, ker določenega vprašanja, ki bi ga moral urediti, zakon ne ureja ali ga ureja na način, ki ne omogoča razveljavitve). Tak primer je bil denimo pri presoji zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, kjer je US ugotovilo, da je bila zakonska ureditev, ki je določala območje občine Koper, v neskladju z ustavo, vendar pa je zakonodajalcu naložilo odpravo navedene neustavnosti, ne da bi navedeno določbo razveljavilo.«
