Tiskane izdaje
Ljubljana – Predsednik državnega zbora je prejšnji teden, na pobudo študentske organizacije, vložil predlog zakona za urejanje položaja študentov, ki spreminja šest področnih zakonov in odpravlja varčevalne ukrepe, ki so jih prizadeli v času recesija. Organizacija je prek spleta zbrala več kot 12.000 podpisov podpore zakonu.
Vlada je v zadnjih mesecih sprostila številne varčevalne ukrepe, študenti pa se zdaj sprašujejo, kdaj se bodo tudi njihove pravice vrnile na predkrizno raven. V Študentski organizaciji Slovenije (Šos) so zato pripravili zakonski predlog, ki poleg odprave varčevanja – tega je leta 2012 prinesel zakon o uravnoteženju javnih financ – odpravlja nekatere stare sistemske pomanjkljivosti. Predlog so naprej želeli vložiti sami, a so se zaradi časovne stiske s predsednikom državnega zbora dogovorili, da to stori on. Kaj ta prinaša?
Socialni korektiv, ki ga obremenjuje dohodnina
Študentsko delo je predlani opravljalo 97.158 dijakov in študentov. Kar 43.000 jih je preseglo prag posebne olajšave in je moralo plačati dohodnino, čeprav njihovi povprečni zaslužki ne zadoščajo pokritju življenjskih stroškov. Poleg tega zadnji dve leti 15,5 odstotka svojega zaslužka plačujejo v pokojninsko blagajno, kar znaša 16 milijonov na leto. Zato v Šos predlagajo vrnitev študentske olajšave na višino pred recesijo.
Povratek na predkrizno stanje zahtevajo tudi pri študentskih bonih, pri katerih je vlada od uveljavitve Zujfa privarčevala 17 milijonov evrov. Študentom je takrat odvzela poletni mesec koriščenja subvencij ter jih omejila do 20. ure, hkrati njihove višine ni usklajevala z rastjo cen.
Diskriminacija po starosti, programu in socialnih okoliščinah
Še starejša je sistemska napaka je ureditev zdravstvenega zavarovanja, menijo pisci zakona, saj so mladi lahko zavarovani po starših le do 26. leta, če redno študirajo. Če študirajo po tej starosti, se morajo obvezno ter dopolnilno zavarovati sami, kar jim denarnico olajša za 600 evrov na leto. V Šosu so zaradi tega prepričani, da gre za diskriminacijo. Nekateri enoviti magistrski programi namreč trajajo dlje kot do 26. leta, omejitev prav tako ne upošteva osebnih okoliščin ter različnih starosti študentov ob začetku študija.
Pravično ni niti podeljevanje državnih štipendij, saj zanje ne morejo zaprositi tujci, ter podeljevanje dodatka za bivanje k državni in Zoisovi štipendiji, na kar opozarja še varuhinja človekovih pravic. Roki za njegovo pridobitev so neživljenjski, saj morajo študenti zanje zaprositi pred študijskim letom. A mnogi se tekom leta preselijo v kraj šolanja, a takrat za dodatek ne morejo več zaprositi.
Pravic ranljivih ni v zakonu
Ena od anomalij, s katerimi se srečujejo študenti, je izguba statusa med drugo in tretjo stopnjo študija. Večina, tako tisti, ki se odločijo za doktorski študij kot tisti, ki se ne, zagovor magistrske naloge zavleče v september, saj ne želijo izgubiti statusa in pravic, ki iz njega izhajajo. Zato v Šos predlagajo, da se status podaljša do konca študijskega leta.
Preglavice pa študentom s posebnimi potrebami ali statusom povzročajo tudi pravne praznine. Njihove pravice namreč niso urejene v zakonodaji, ampak so predmet urejanja posameznih visokošolskih zavodov, zato Šos predvideva sprejem posebnega pravilnika.
Podpora nejasna, nekateri deli nesprejemljivi
Če bo predlog dobil poslansko podporo, bo proračun lažji za pet milijonov evrov na leto, kolikor je država v zadnjih letih po besedah predsednika Šoš Aleksandarja Sprema vsako leto prihranila samo pri subvencionirani prehrani študentov.
Čeprav ga je vložil Milan Brglez, poslanec in podpredsednik SMC, podpore te stranke (še) ni zagotovljena. Kot pravijo, nekaterih zadev ne morejo podpreti, saj so jih vsaj trikrat zavrnili – gre za študentske bone – nekatere pa bi lahko. O tem se bodo odločali prihodnji teden.
