Brez odgovora na morebitne nove migracije

Notranja ministrica za zdaj ostaja brez podpore za nove zakonske posege.

Objavljeno
06. oktober 2016 21.48
Majda Vukelić, Barbara Hočevar
Majda Vukelić, Barbara Hočevar

Ljubljana – Država še nima odgovora, kako se odzvati na morebitno poslabšanje varnostnih razmer pri nas in v Evropi. Zgolj povečevanje represije ni prava pot. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar vsaj pri SD in Desusu nima podpore za svoje projekte.

Tako vlada v nasprotju z napovedmi danes na dnevnem redu ni imela predloga spremenjenega zakona o tujcih. Če se je v začetku tedna pokazalo, da so koalicijski pogledi na možnost povečanja policijskih pooblastil (kar predvideva predlog spremenjenega zakona o nalogah in pooblastilih policije) in na krepitev nadzora na mejah (kar predvideva predlog spremenjenega zakona o varovanju državne meje) še daleč od usklajenih, to očitno velja tudi za zakon o tujcih. Po nekaterih informacijah – z vsebino zakona naj bi bilo seznanjenih le nekaj posameznikov – bi želelo notranje ministrstvo (MNZ) še bolj pripreti vrata beguncem, postopke za tiste, ki ne bi izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo, pa naj bi precej bolj poenostavili in pospešili. To konkretno pomeni, da bi lahko tujce, ki nezakonito prestopijo mejo, hitreje vračali.

Zdaj je v naši državi okoli 300 prosilcev za azil. Po nekaterih podatkih pa naj bi imela naša država težave že s tem, če bi za azil zaprosilo 1500 ljudi.

Največ zadržkov v vladni ekipi naj bi do predlaganih sprememb imel pravosodni minister Goran Klemenčič, ki se mu kar nekaj rešitev zdi mednarodnopravno in ustavno spornih. Predsednik vlade Miro Cerar je povedal, da noben zakon od treh še ni primeren za vladno proceduro, saj je treba pred tem doseči politični in pravni konsenz. Tega bo koalicija iskala kmalu.

Kaj država še obvlada

Do predloženih sprememb zakonov so izjemno kritični tudi v nevladnih organizacijah.

Franci Zlatar s Slovenske filantropije nam je povedal, da so se s predstavniki MNZ sestali in se pogovarjali o tem, kaj storiti ob morebitnem ponovnem povečanju migracijskih tokov. V osnutku zakona o tujcih je bilo za njih med drugim sporno poglavje o združevanju družin, ki je bilo zapisano tako, da za tiste, ki bi jim država priznala časovno omejeno subsidiarno zaščito, združevanje v praksi ne bi bilo mogoče. MNZ smo tudi vprašali, tako Zlatar, kaj je mišljeno z zapiranjem meja pri določenem številu ljudi v državi, vendar »nismo dobili konkretnega odgovora. Naše stališče je jasno. In to je, da je takšen ukrep neprimeren, ker se s tem onemogoča dostop do zaščite v Sloveniji. Smo pa dobili pojasnilo, da se moramo zavedati, da se mora MNZ pripraviti na takšen scenarij, če bi v Slovenijo lahko prišlo tako veliko ljudi, da jih država ne bi mogla obvladati.«

Ni vse v nadzoru

Vlada ima v pripravi tudi nov kontingenčni načrt, vendar ga še ni potrdila. MNZ pravi, da je beguncev, ki bi jih lahko nastanili ob večjem prihodu, od 9000 do 10.000. To so po presoji notranjega ministrstva naše realne možnosti, zgornja meja, ki jo lahko obvladujejo z ustreznimi ukrepi. Naš sogovornik meni, da ni dobro, ker se ves čas poudarjata zgolj varnostni in zaščitni vidik, saj to zelo negativno vpliva tudi na možnost integracije ljudi, ki so že tukaj. »Verjetno so tudi utemeljeni razlogi za to, da se skrbi za varnostni vidik – pogled nevladnih organizacij in civilne družbe je seveda drugačen –, vendar se nam zdi javno nastopanje pristojnih problematično. Podoben je tudi širši evropski kontekst – veliko se vlaga v Frontex in nadzor meje, v ukrepe sprejema in integracije beguncev pa občutno manj in vse poteka precej bolj počasi. V resnici Evropa sprejema zelo malo ljudi. Bolj bi bilo treba premisliti sprejem, razselitev in integracijo ljudi ter to pospešiti, manj pa vlagati v nadzor meja, ki pa je seveda tudi potreben,« pravi Zlatar.

Najmanj 1500 varuhov meje

V EU sta uradno začeli delovati evropska mejna in obalna straža, ki jo je EU ustanovila za boljši nadzor zunanjih mej Unije. Po besedah evropskega komisarja za migracije Dimitrisa Avramopulosa gre za »mejnik v zgodovini evropskega upravljanja meja. Odslej bo zunanja meja EU ene države članice zunanja meja vseh držav članic – tako pravno kot operativno.« Sistem evropske mejne straže bo sestavljala nova Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ki bo temeljila na sedanji agenciji za zunanje meje Frontex s sodelovanjem pristojnih nacionalnih organov. Države članice bodo vanjo prispevale osebje in tehnično opremo, pri čemer bo moralo biti vselej na voljo 1500 varuhov meje – iz naše države 35 –, ki jih bo mogoče namestiti v zelo kratkem času. Ključna naloga evropske mejne straže bo zagotavljati podporo članicam pri spopadanju z izzivi, kot so nezakonite migracije in čezmejni kriminal.

Po besedah Avramopulosa se je ob zadnji veliki begunski krizi pokazalo, da je bila EU v razmerah brez primere. Italija, Grčija in Bolgarija so zaradi migracij še vedno pod velikim pritiskom, vendar ne bodo ostale prepuščene samim sebi, je zagotovil komisar. Nova agencija je bolje opremljena za spoprijemanje z migracijami in varnostnimi izzivi na evropskih zunanjih mejah, je dejal njen izvršni direktor Fabrice Leggeri. Agencija ima širši mandat in več pooblastil, kar ji bo omogočilo, da bo učinkovitejša. Med drugim bo lahko opravljala ocene ranljivosti držav članic glede zmogljivosti mejnega nadzora.