Če dokumenta ni, ni niti težav z njim

Ker vlada ne dela več magnetogramov in ker se posnetki hranijo le dvajset ur, javnost ne more nadzorovati njenega dela.

Objavljeno
29. november 2016 20.33
Slovenija, Ljubljana, 26.09.2011. Sejna soba vlade Republike Slovenije. Foto: Uros HOCEVAR/Delo
Sonja Merljak, Sandra Hanžič
Sonja Merljak, Sandra Hanžič
Ljubljana – Dve leti minevata, odkar je vlada javnosti zaprla vrata. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik meni, da je vlada s tem, da je nehala izdelovati magnetograme sej, zmanjšala transparentnost svojega dela. »Takšen ukrep ni v prid načelu odprtosti,« meni pooblaščenka.

Za državljane je ključno, da lahko čim bolj zaupajo oblasti, poudarja Mojca Prelesnik. Ta lahko zaupanje krepi predvsem s transparentnostjo svojega delovanja. »Načelo, da ima organ, ki je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, najmanj težav tako s prosilci kot z informacijskim pooblaščencem, če dokument preprosto ne obstaja, z vidika zaupanja in transparentnosti ni dober. Vsi dokumenti, ki nastajajo pri delu javne oblasti, navsezadnje pomenijo tudi zgodovino države in njenih državljanov ter zato odgovornost vsakokratne oblasti,« opozarja pooblaščenka.

Pred letom dni smo v Delovih Ozadjih razkrili, da vlada zvočne posnetke sej hrani le dvajset ur, saj potem zmanjka prostora na strežniku. A vlada je že leto dni prej, 10. decembra 2014, na dan človekovih pravic torej, uvedla novo pravilo o spremljanju in snemanju sej vlade. Tedaj je z internim pravilnikom določila, da se seje vlade in njenih delovnih teles resda še snemajo, a da se posnetkov ne prepisuje več. To je bilo, kot so tedaj pojasnili v uradu vlade za komuniciranje, konkretna in neposredna posledica zahtev po razkritju magnetogramov seje, na kateri je Alenka Bratušek kandidirala za evropsko komisarko.

Različna praksa po državah

Mojca Prelesnik poudarja, da je priprava magnetogramov sej vlade v različnih državah urejena zelo različno. Ponekod jih ne snemajo, drugod jih, vendar ne pripravljajo magnetogramov, nekje pa so za javnost zaprti zgolj določeni deli sej. Toda informacijski pooblaščenec se je že novembra 2015, ob izdaji odločbe v primeru Anuške Delić in generalnega sekretariata vlade, opredelil, da ta ukrep ne krepi zaupanja državljanov v delo organov javnih oblasti.

Ker ni nobenega zavezujočega akta, ki bi določal, da je priprava magnetogramov sej vlade obvezna, je odločitev o njihovi izdelavi v celoti v pristojnosti generalnega sekretarja vlade. »Vendar to tudi pomeni, da jih ni mogoče zahtevati kot informacije javnega značaja,« pojasnjuje Mojca Prelesnik. To so lahko le tiste, ki so že v obliki dokumenta. »Če dokumenta ni, ga zavezanci niso dolžni ustvariti, Informacijski pooblaščenec pa jim ustvarjanja informacije ne sme naložiti.«

Po besedah Vida Dorie, generalnega sekretarja Transparency International Slovenia, delo tistih vlad, ki sej ne snemajo, ni tako transparentno. »A pomembneje je, kako transparentnost delovanja, odločanja in sprejemanja odločitev, preden so te sploh uvrščene na seje vlade, zagotavljajo ministrstva in, predvsem, na kakšen način so sprejete najpomembnejše odločitve, ki vplivajo na porabo javnih sredstev ali denimo privatizacijo,« razmišlja Doria.

Seje celo na portalu youtube

Zapleti s sejami vlade niso novost. Leta 2009, v mandatu Pahorjeve vlade, so eno od sej pomotoma na spletu predvajali v živo in javnost je tedaj lahko prisluhnila prepiranju ministrov o izpolnjevanju kadrovskega načrta. Malomarnost je preiskovala celo policija.

Dve leti kasneje so tajni posnetki seje, na katerih je notranja ministrica Katarina Kresal govorila o nevarnosti uličnih protestov in potrebi po nakupu vodnega topa, pristali celo na spletnem portalu youtube. Sočasno so bili objavljeni tudi nekateri posnetki ene od sej prve Janševe vlade. Tudi ta primer je preiskovala policija, tedanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pa je spraševala, zakaj posnetke v vladi sploh hranijo. Seje niso javne, zato ni potrebe, da bi jih snemali.

Magnetogrami so bili namenjeni delu generalnih sekretarjev vlad, pojasnjujejo v uradu za komuniciranje. Javnost je kljub ukinitvi prepisovanja posnetkov sej še vedno seznanjena z vsemi odločitvami vlade na novinarskih konferencah in iz objav o njenih odločitvah na vladni spletni strani, s čimer je zagotovljena pravica javnosti do obveščenost, pravijo v uradu. O ponovni uvedbi magnetogramov za zdaj ne razmišljajo.