Tiskane izdaje
Ljubljana – Razkritje vrtoglavih honorarjev v visokem šolstvu zaradi spornega načina razkrivanja podatkov, predvsem brez analize in interpretacije, v očeh mnogih velja za politično motivirano. Na to so opozorile znanstvenice, ki so na pristojne naslovile zahtevo po ureditvi razmer v Komisiji za preprečevanje korupcije.
Skupina podpisnic, članic skupine FemA, in njihovi somišljeniki v javnem pismu državnemu vrhu pozivajo odgovorne, da raziščejo morebitne nezakonitosti razkritja podatkov in poskrbijo, da bodo ti predstavljeni korektno, predvsem tako, da bo omogočeno preventivno ukrepanje in sankcioniranje odgovornih, če se izkaže, da poraba javnih sredstev ni bila legalna.
Obenem opozarjajo na odnos predsednika KPK Borisa Štefaneca do namestnice in članice senata KPK Alme Sedlar, ki se pri svojem delu sooča z vedno novimi ovirami, vključno z odvzemanjem pooblastil. Dodajajo, da predsednik KPK te obtožbe sicer javno zanika, a se pri tem odziva z banalnimi in nevsebinskimi odogovori. Od odgovornih pričakujejo ustrezno rešitev, ki bo zagotovila dobro delovanje komisije. Če odziva ne bo, si bodo to razlagale kot tiho privolitev v njeno politično instrumentalizacijo.
Spolzka tla
V Delu smo že pred dvema tednoma razkrili, da senat o tem, da se podatke o fizičnih osebah iz Supervizorja objavi, ni glasoval. Sestal se je šele dan pred javnim razkritjem podatkov in glasoval le o tem, da se v zadevi Supervizor uvede sistemska analiza, ki bi tudi pokazala, ali je bilo izplačevanje honorarjev nelegalno ali neetično. Nekateri mediji so že istega dne vedeli, da komisija razpolaga s podatki, ki bi lahko v težave spravili članico vlade.
»KPK bo šele zdaj preverjala, ali so bili domnevni zaslužkarji upravičeni do denarja. In tudi če nobeden od njih ni bil upravičen, ali to odtehta arbitrarnost, da predsednik KPK edini odloča o pravicah in dolžnosti državljanov, vključno s tem, kdaj bo kdo na kakem seznamu za odstrel,« opozarja nekdanji pomočnik predsednika KPK Bećir Kečanović, ki je pred dvema letoma na KPK pripravil posvet, na katerem so hoteli javnost in medije seznaniti, do kod lahko segajo KPK ter sodni in pravni nadzor nad političnim odločanjem. »Arbitrarnost državnega organa preprečevanju korupcije lahko le škoduje. Hkrati zmanjšuje tudi dober namen, da se čezmerno trošenje javnega denarja razkriva in obravnava skladno z zakonom.« Kečanović še dodaja, da se tokrat ni zgodilo prvič, da se je komisija v sedanji sestavi podala na »spolzka tla političnega delovanja v izvršilni veji oblasti, kjer je politični nadzor po ustavni delitvi oblasti izključno v pristojnosti državnega zbora in ne morda katerega drugega državnega organa, vključno s KPK«.
Dvom o nepristranskosti
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je jasen: komisija deluje kot kolegijski organ. Predsednik in člani senata ne morejo sprejemati odločitev, za katere ni podlage in kriterijev v zakonu. Boštjan Penko, nekdanji direktor Urada za preprečevanje korupcije, po zadnjem razkritju podatkov v Supervizorju pravi: »Soočeni smo s situacijo, ki, predvsem zaradi nekaterih pooblastil in pristojnosti, ki jih ima KPK kot samostojen oblastni oziroma državni organ, sistemsko ni več ustrezno urejena in v kateri je preveč prostora za arbitrarnost pri delovanju KPK.«
Kot odvetnik, ki je zastopal tudi posameznike, ki jih je KPK obravnavala, poudarja, da so postopki v zakonu o preprečevanju korupcije predpisani. Prav tako je predvideno tudi sodno varstvo, vendar pa je lahko škoda (moralna pa tudi poslovna) po tem, ko KPK objavi svoje mnenje o posamezniku, tudi če je pozneje odločitev sodišča drugačna, za posameznika že nepopravljiva. »Na to nevarnost sem v javnosti že večkrat opozarjal, zlasti v povezavi z dvojno vlogo KPK, ki na eni strani izvaja nekatere oblastne funkcije, pridobiva, zbira in obdeluje podatke o posameznikih, izvaja nadzor nad njihovim poslovanjem in premoženjskim stanjem, na drugi strani pa v smislu prevencije z objavo teh podatkov 'ozavešča' javnost.« Še večji problem pa se, po njegovih besedah, pojavi, ko se porodi dvom o nepristranskosti delovanja KPK, predvsem ko imajo njene odločitve za posledico padce vlad, odstope ministrov in podobno. »V takšnih primerih lahko delovanje KPK ustvari najmanj vtis oziroma videz potencialne nevarnosti, da je komisijo mogoče uporabiti oziroma zlorabiti v politične in druge namene.«
Ne komentira delovanja
Predsednika KPK lahko razreši predsednik republike. Borut Pahor je doslej na vprašanja o delovanju KPK ponavadi odgovarjal, »da ne komentira delovanja posameznih institucij pravne države, saj bi to lahko bilo razumljeno kot vmešavanje v njihovo delo ali odločitve«. Razrešitev lahko predlaga tudi državni zbor, če predsednik funkcije ne opravlja v skladu z ustavo in zakonom.
