Kakšen dan bo 29. december na eni in drugi strani meje

Premiera slovenske in hrvaške vlade na pogovoru nista dosegla premika glede mejnega spora.

Objavljeno
19. december 2017 09.06
Posodobljeno
19. december 2017 15.21
De. P., STA, L. Z., Željko Matić, Zagreb
De. P., STA, L. Z., Željko Matić, Zagreb
V SD in NSi niso presenečeni

Poslanec SD Matjaž Nemec je dejal, da nihče ni presenečen, da današnje srečanje Cerarja in Plenkovića ni prineslo zbližanja stališč glede uresničitve arbitražne odločbe. Kot je ocenil, je Slovenija s srečanjem izpolnila svojo zadnjo obvezo do sebe, Hrvaške in mednarodne skupnosti.

»Želja po dialogu se je izjalovila in to je še en dokaz več, da je zelo težko z južno sosedo in takšne izkušnje imamo praktično vsi njeni sosedi,« je dejal Nemec.

Tudi poslanec Jožef Horvat (NSi) na današnjem srečanju ni pričakoval preboja, se mu pa zdi dobro, da je Cerar šel v hrvaško prestolnico, saj »to nenazadnje sledi priporočilom odbora DZ za zunanjo politiko, ki je pozval k dialogu s Hrvaško«.

Zagreb - Tudi po zagrebškem sestanku predsednikov vlad Andreja Plenkovića in Mira Cerarja ostajata državi trdno na svojih izhodiščih. Arbitražna sodba je za Plenkovića neobvezujoča, ker je Hrvaška s soglasno odločitvijo sabora izstopila iz arbitraže, in je zato ne namerava izvajati. Za Cerarja je arbitražna sodba obvezujoča, Slovenija jo bo izpeljala, spoštovanje sodbe pa pomeni spoštovanje vladavine prava in temeljnih evropskih vrednot.

Namesto implementacije sodbe ponuja Hrvaška Sloveniji pravni okvir, ki naj bi bil podlaga za sklenitev dogovora o meji na kopnem in morju. »Gre za to, da bi se poskusili dogovoriti o pripravi protokola, ki naj bi imel več elementov. Eden bi se nanašal na kopno, drugi na morje, tretji pa na režim plovbe. Četrti bi bila vzpostavitev nekakšne komisije. Peti pa bi bil način, kako naj bi takšen sporazum, potem ko bodo meje določene, prišel pred oba parlamenta,« je predlagal Plenković.

Cerar ne izključuje možnosti tožbe

Cerar je ta predlog zavrnil in izjavil, da je edina možna pot popolno spoštovanje arbitražne sodbe, ki je nedeljiva celota in ki jo je treba kot takšno spoštovati. »Obstajata dve različni dimenziji, ena na kopnem in druga na morju, kjer je sodišče začrtalo jasno razmejitev.« Kar zadeva kopenski del, Cerar predlaga »ustanovitev skupne mešane komisije, ki bo izpeljala markacijo mejne črte.«



Predsednika vlad Slovenije in Hrvaške Miro Cerar in Andrej Plenković. Foto: Boris Kovačev/Cropix

Če slovensko stališče o potrebi po spoštovanju sodbe arbitražnega sodišča ne bo sprejeto, Cerar ne izključuje možnosti tožbe pred sodiščem Evropske unije v Luksemburgu.

Izvajanje arbitraže se bo začelo 29. decembra, je poudaril Cerar, Plenković pa je izjavil, da je za Hrvaško 29. december povsem navaden dan, ker zanjo sodba ne obstaja. Kar zadeva morebitno tožbo, Plenković meni, da je ne bo. Arbitražna sodba ni pravnomočna, saj je ena od držav ne priznava, tako da evropsko sodišče zanjo ni pristojno.



Plenković je priznal, da so nekatere rešitve iz arbitraže načeloma sprejemljive glede na to, da se spoštujejo katastrske točke, vendar Hrvaška kljub temu ne more privoliti v nič drugega razen v dvostransko razmejitev. Poudaril je še, da gre za manjši problem, ki zadeva kakšnih petdeset ribičev in komajda kakšnih sto prebivalcev.

Plenković je slovensko stran zaprosil, naj pokaže več prožnosti in pripravljenosti na dialog, kar je Cerar, ki vztraja pri izvajanju sodbe, zavrnil. Čeprav tega ni pokazal, je Plenković očitno naklonjen »salomonski razsodbi«, za katero se na Hrvaškem vse bolj zavzemajo. Hrvaška bi z manjšimi popravki obdržala rešitve iz arbitražne sodbe, a ob tem ne bi priznala sodbe, temveč bi vse skupaj prikazala kot rezultat dvostranskih pogajanj. Slovenija v to noče privoliti, tako da je bil včerajšnji pogovor bolj pogovor gluhih. Cerar se zavzema za implementacijo sodbe, dejal pa je, da Slovenija ne bo podpihovala incidentov.



Plenković je vztrajal, da je arbitražna odločba za Hrvaško iz dobro znanih razlogov neveljavna. Foto: Boris Kovačev/Cropix

Puhovski: Končna rešitev dvostranski sporazum

Politični analitik prof. dr. Žarko Puhovski meni, da so »možnosti, da se spor premosti skladno z arbitražnim sporazumom, majhne ali skorajda nikakršne«, saj Hrvaška vztraja pri dvostranskem sporazumu, Slovenija pa pri arbitražni sodbi. »Po vsej verjetnosti bo še nekaj časa trajal status quo, slej ali prej pa bo končna rešitev sprejeta po sledeh arbitražne sodbe, a v obliki dvostranskega sporazuma. Vendar gre za majhen problem, ki se ga izkorišča za krepitev nacionalističnih pozicij ene ali druge vlade, ob tem pa naj spomnim na to, da je ena slovenska vlada že prišla na oblast zaradi škandala v zvezi z mejo. In to bi se utegnilo ponoviti,« je še dodal Puhovski.