Tiskane izdaje
Ministrstvo mora po zakonskih določilih najmanj vsakih pet let ugotoviti višino minimalnih življenjskih stroškov. Če razlika med višino veljavnega osnovnega zneska minimalnega dohodka in višino na novo ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov presega 20 odstotkov, mora določiti novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Višina minimalnih življenjskih stroškov je bila zadnjič ocenjena leta 2009, zato je ministrstvo naročilo novo raziskavo o minimalnih življenjskih stroških.
Osnovni minimalni stroški, ki omogočajo preživetje samske osebe, so leta 2009 znašali 385 evrov. Zaradi realno nizke minimalne in povprečne plače ter posledično nesprejemljivega razmerja med denarno socialno pomočjo in najnižjimi plačami so osnovni znesek minimalnega dohodka oziroma denarno socialno pomoč za eno osebo določili v višini nekaj manj kot 289 evrov, kar je tedaj predstavljalo približno 50 odstotkov neto minimalne plače.
Po novi raziskavi pa osnovni minimalni stroški znašajo nekaj manj kot 442 evrov. Ministrstvo, ki želi ohraniti podobno razmerje z neto minimalno plačo kot leta 2010, zdaj predlaga 331 evrov denarne socialne pomoči. To je 75 odstotkov višine osnovnih minimalnih življenjskih stroškov oziroma 54 odstotkov neto minimalne plače, je na današnjem pogovoru z novinarji povedala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk.
Predlog v primeru družin spreminja lestvico uteži, ki vplivajo na denarno socialno pomoč zanje. Medtem ko je družina z dvema staršema brez dohodkov in z dvema otrokoma v osnovni šoli zdaj upravičena do pravic v višini 1311 evrov, bi se po predlogu ta znesek zvišal za dobrih 21 evrov.
Pravice, do katerih je družina upravičena, so poleg denarne socialne pomoči še otroški dodatek, plačilo obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, subvencija najemnine ter subvencija malice in kosila za otroke.
