Državni zbor sprejel fiskalno pravilo

Močne pomisleke imajo v sindikatih, kjer menijo, da so napovedane spremembe pot v uničenje socialne države.
Objavljeno
24. maj 2013 10.25
T. S., E.R. notranja politika; K. V., Delo.si
T. S., E.R. notranja politika; K. V., Delo.si

Ljubljana- DZ je danes po dolgem usklajevanju in številnih zapletih pri iskanju potrebne dvotretjinske večine danes vendarle potrdil vnos fiskalnega pravila v ustavo.

Seja se je zaključila z glasovanjem: 78 glasov za in 8 proti. Proti so bili člani stranke SD, med njimi tudi predsednik državnega zbora Janko Veber.

Današnjo sejo so na balkonu dvorane spremlja tudi protestniki, nekaj jih je bilo tudi pred parlamentom.

Po odločanju o fiskalnem pravilu bo parlament spremenil še referendumsko ureditev - po novem ne bo več mogoče razpisati referenduma o stvareh, ki bi imele javno finančne posledice.

Kako je potekala razprava o fiskalnem pravilu:

Svoja mnenja o fiskalnem pravilu so predstavile poslanske skupine, vse razen Socialnih demokratov podpirajo vpis v ustavo.

Alenka Bratušek, predsednica vlade, je v državnem zboru povedala: »Zdaj ni več časa za politične igre, te so nas pripeljale do sem, kjer smo zdaj. Moja odločitev ni bila lahka. Ko sem prisegla, sem prisegla, da bom delala v dobro države. In ta današnja odločitev je takšna. To, kar bomo naredili, delamo zaradi sebe, ne zaradi Bruslja.«

Vlada bo pripravila izvedbeni zakon, ki bo določil, kako bo potekala konsolidacija javnih financ. Zavezujem se, da bo Slovenija ostala pravna in socialna država, tako kot piše v ustavi.

Jani Möderendorfer, vodja poslancev PS, je dejal, da se je njihova poslanska skupina o podpori fiskalnega vprašanja odločila v torek, pred vrhom v Bruslju. »Dileme so sicer jasne. Mnenja so različna: da vpis fiskalnega pravila ni potreben ali da je to edina zveličavna rešitev.«

»PS se je odločila za podporo zato, ker fiskalno pravilo samo po sebi ne pomeni nič. Ključen je izvedbeni zakon. Naš skupni cilj je, da konsolidiramo javne finance, nam vsem, ki smo v dvorani.«

Po njegovo ne drži, da se bodo za 30 odstotkov znižale pokojnine in plače, PS na to ne bi nikoli pristala.

Fiskalno pravilo, kot pravi, pošilja sporočilo, da je Slovenija politično stabilna.

Romana Tomc, SDS: »Prav je, da je prevladal razum, čestitam predsednici vlade, da je zmogla narediti ta korak.
Predsedniki parlamentarnih strank so se pred enim letom že poenotili, potem pa so si nekateri premislili in vse je šlo po zlu. Izgubili smo veliko dragocenega časa. SDS je ves čas vztrajala pri enakem predlogu. Fiskalno pravilo sodi v ustavo, in sicer z letnico 2015. Porabimo lahko samo toliko kot ustvarimo.«

Poslanka SDS je poudarila tudi, da je očitno Bruselj potreboval samo petnajst minut, da je rešil tisto, kar prej eno leto ni bilo mogoče. »Težko vam je priznati, da so bili ukrepi Janševe vlade korak v pravo smer.«

Ljubica Jelušič, SD: »SD se zaveda, da je Slovenija dolžna spoštovati fiskalni pakt, do 1. januarja mora država ta določila vključiti v svoj pravni red. Fiskalni pakt letnice ne določa, prav bi bilo, da se tega držali. Nasprotujemo torej letnici in ne fiskalnemu pravilu, vemo, da je treba urediti javne finance.«

Franc Bogovič, SLS: »Ni prav, da je vlada strašila z znižanjem plač in pokojnin. S to retoriko moramo prenehati. Ne dovolim, da me kdo na ulici zmerja z lopovom. Nič takega nisem v življenju naredil, da bi si to dovolil.«

Poslanski skupini Državljanske liste in Nove Slovenije sta podprli vpis fiskalnega pravila v ustavo. Ljudmila Novak, NS je med drugim povedala: »Hilda Tovšak je s svojim begom naredila morda najbolj državotvorno dejanje doslej, ker je razgalila napake v pravosodnem sistemu.«

Pričakovano je izglasovanje sprememb

Dogovor o glasovanju o obeh ustavnih spremembah so na četrtkovem srečanju dosegli predsedniki in vodje poslanskih skupin parlamentarnih strank, sodeč po redkih izjavah po srečanju pa je bilo danes pričakovati, da bodo poslanci danes obe spremembi najvišjega pravnega akta v državi potrdili.

DZ bo tako očitno potrdil obstoječi predlog vnosa fiskalnega pravila v ustavo z letom 2015 kot začetkom njegovega uveljavljanja, čeprav je vlada na čelu s premierko Alenko Bratušek še nedavno opozarjala, da bi takšna rešitev pomenila preveč drastičen poseg v javne finance in bi bilo treba leto uveljavitve preložiti.

Bratuškova je že v sredo po koncu vrha EU razkrila vsebino političnega dogovora, da se fiskalno pravilo potrdi v predlagani obliki, nato pa se v izvedbenem zakonu, ki ga bo DZ prav tako sprejemal z dvotretjinsko večino, razreši vse preostale dileme glede uveljavljanja pravila.

Po četrtkovem srečanju je bilo slišati zagotovila, da bo uravnoteževanje javnih financ potekalo postopno ter ne bo ogrožalo socialne in drugih funkcij države.

Sindikati in vstajniki so proti

Močne pomisleke so imeli v sindikatih, kjer so vztrajali, da gre za pot v uničenje socialne države. Nasprotne poglede so imeli tudi v vstajniškem gibanju, ki je v četrtek med parlamentarnim vrhom organiziralo protest proti ustavnima spremembama, z aktivnostmi pa so nadaljevali tudi danes.

Vstajniki, sindikati in nekateri drugi deli civilne družbe nasprotujejo tudi ustavnim spremembam glede referenduma, ki naj bi omejile možnost referendumskih blokad in o katerih se je politika uskladila že pred časom.

Politiki, ki odpotujejo v Bruselj, nas vedno znova presenečajo. Ta pot postaja nevarna, čeprav predvidljiva, je spremenjeno stališče predsednice vlade Alenke Bratušek o vpisu fiskalnega pravila v ustavo po vrnitvi iz Bruslja  komentiral prvi mož ZSSS Dušan Semolič. V sindikatu zato pozivajo poslance, naj omogočijo, da bi o tem vprašanju odločali volivci na referendumu. Vlada naj gre po enem letu namesto v parlament po zaupnico k ljudem.

Fiskalno pravilo z letnico 2015 bo pospešilo uničenje socialne države, meni Semolič, ki se sklicuje na vladne izračune, po katerih bi se s tem pravilom za 30 odstotkov znižale pokojnine, ali za 30 odstotkov plače v javnem sektorju, ali za 50 odstotkov vse socialne pomoči socialno ogroženim posameznikom. Fiskalno pravilo zahteva namreč usklajenost vseh javnih blagajn, ne le državnega proračuna.

Pri tem v sindikatu opozarjajo, da omenjeno klestenje proračunskih izdatkov ne bo prispevalo h gospodarski rasti, saj bo varčevanje omejevalo investicije. Brez rasti BDP ni izhoda iz krize, zato to ni prava pot, kar nam dokazujeta Grčija in Španija, so prepričani v sindikatu, kjer menijo, da Slovenija s takšnimi odločitvami izgublja suverenost in postaja kolonija.