Zakonska zveza izenačena za vse

Poslanci sprejeli novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Spremembe bi lahko začele veljati čez 6 mesecev.
Objavljeno
03. marec 2015 19.12
Shod za družino Dan ljubezni
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika

Ljubljana - Z 51 glasovi za in 28 proti so poslanci ravnokar sprejeli spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki zakonsko zvezo opredeljuje kot življenjsko skupnost dveh oseb in izenačuje istospolno s partnerstvom moškega in ženske.

Poslanci ZL, SD, Zaab, SMC in nekaj predstavnikov Desus so po skoraj devetih urah razprave podprli predlog ZL, po katerem bodo razmerja med dvema moškima in dvema ženskama v pravnem v smislu urejena enako, kot so zakonske in zunajzakonske zveze moških in žensk. Noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki bo predvidoma začela veljati čez 6 mesecev, so enotno nasprotovali pri SDS in NSi, poslanci Desusa in SMC so glasovali po svoji vesti.

Matej T. Vatovec (ZL) je utemeljil, da je poglavitni razlog za spremembo ZZZDR odprava protiustavnega stanja in diskriminacije ter zagotavljanje enakosti pred zakonom. »To bo korak k strpni in vključujoči družbi, s tem Slovenija vstopa v 21. stoletje,« je prepričan Matej T. Vatovec.

Po besedah ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak predlog nikomur ničesar ne jemlje, ampak le širi pravice, poudarila pa je, da nikomur ne daje pravice do posvojitve otrok: »Odločitev za starševstvo je osebna odločitev, zato se s sistemskimi ukrepi ne more in ne sme regulirati. Pravica do otroka namreč ne obstaja, ne pravica do biološkega, ne pravica do posvojenega otroka. S predlagano novelo ne dajemo istospolnim parom pravice do posvojitve, ampak zgolj možnost, da se med trenutno 572 vlogami za posvojitev postavijo v vrsto.« Meni, da je družba že dovolj zrela, da preseže predsodke.

Razpravljalci iz vrst SMC, SD, Zaab in ZL so izražali podporo noveli z argumenti o tem, da bodo možje in žene še naprej možje in žene, da sprejemanje drugačnosti bogati, da so geji in lezbijke dejstvo v družbi in da s tem zakonom samo sledimo spremembam v družbi. Vprašanje pojmovanja družine in družinskih razmerij ni predmet urejanja novele, ampak izenačitev pravic in obveznosti, ki izhajajo iz zakonske zveze, je poudarila Simona Kustec Lipicer (SMC).

Na drugi strani je Iva Dimic (NSi) izrazila osuplost nad vsebino ZZZDR, izenačitev istospolnih partnerskih skupnosti z zakonsko zvezo moškega in ženske je za njih nesprejemljiva. Predlog je po njihovem mnenju v nasprotju s 53. členom ustave, ki pravi, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Zagotavljajo, da se strinjajo z urejanjem pravic istospolnih, vendar ne na škodo otrok in možnosti posvojitve odločno nasprotujejo.

Predsednica NSi Ljudmila Novak je dodala še, da kdor misli, da se bo s tem zakonom odpravile vse težave istospolno usmerjenih, se moti, nastal pa bo razdor, zaradi česar ne bodo bolj spoštovani in sprejeti v družbi.

Po mnenju Jelke Godec (SDS) se v času, ko se država bori z največjo socialno krizo, ukvarjamo z redefinicijo zakonske zveze in družine, kar se sprejema po skrajšanjem postopku z zlorabo poslovnika. Nasprotniki so opozarjali še na to, da se bodo spreminjali kurikulumi v šolah, da starši ne bodo mogli svojih potomcev vzgajati v skladu s svojimi vrednotami, da bodo ljudje diskriminirani zaradi ugovora vesti.

Več govornikov je vznemirilo, da bi otroka lahko posvojil istospolni par, ne morejo pa ga posvojiti stari starši. Vendar to ni mogoče niti po zdaj veljavni zakonodaji, je pa to predvidel na referendumu padli družinski zakonik.

Dan ljubezni proti

Na shodu koalicije Za otroke gre, ki so ga poimenovali Dan ljubezni, je ploščad pred parlamentom napolnila velika množica nasprotnikov zakona, s transparenti »Otrok ne damo!«, »Sem mati, ne starš 2«, »Potrebujem očeta in mamo.« »Ni res, da zakon nikomur nič ne jemlje. Staršem, starim staršem in otrokom jemlje prihodnost in človekove pravice,« je izjavila Metka Zevnik, predsednica Združenja starih staršev. Aleš Primc iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok je izrazil navdušenje nad »daleč največjim shodom za človekove pravice otrok in družin v zgodovini Slovenije«. Rekel je, da jih čakajo kri, solze in znoj in napovedal, da bodo v roku enega tedna začeli zbirati podpise za referendumsko pobudo.