Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada je v dosedanjem mandatu dosegla številne konkretne rezultate, čeprav je ob začetku mandata prevzela državo v krizi, je v odgovoru na poslansko vprašanje Jerneja Vrtovca (NSi) na seji DZ poudaril premier v odstopu Miro Cerar. Poudaril je, da se zaveda nerešenih izzivov, a so morali pri svojem delu »poravnavati tudi pretekle dolgove«.
Vrtovca je zanimalo, kateri so po Cerarjevem mnenju ključni izzivi, ki čakajo Slovenijo, in zakaj jih njegova vlada ni uspela rešiti. Spomnil je, da je vlado v tem mandatu spremljala gospodarska rast, zaradi katere je priložnost za reševanje izzivov odlična. »Ključnih sprememb za boljšo prihodnost države v vašem mandatu ni bilo,« je očital Cerarju in ocenil, da je bila ob prevzemu vlade država »v kar dobri kondiciji«.
Kot je navedel Vrtovec, so plače v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami še vedno nizke, kar velja tudi za pokojnine. Poslovno okolje je počasno in okorno, 8000 mladih se vsako leto izseli iz države, v razsulu je zlasti slovensko zdravstvo. Izpostavil je tudi vprašanje prihodnosti NLB.
Cerar mu je odgovoril, da je bila ob prevzemu vodenja vlade država v krizi. Proračun je bil v slabem stanju, javni dolg je naraščal, brezposelnost je bila visoka, a jim je s »ključnim premikom« uspelo »umiriti zadeve«.
S prestrukturiranjem javnega dolga je Slovenija po Cerarjevih besedah bistveno znižala znesek za obresti, bolje upravlja tudi z državnim premoženjem. Strinjal se je, da »vsem še ne gre tako, kot bi si želeli«, zato vlada tudi sprejema nadaljnje ukrepe.
Stroški zagotavljanja varnosti bi bili večji, če ne bi bili v Natu
Na demografskem področju prihodnjo vlado po Cerarjevih besedah čaka ključen korak v smeri pokojninske reforme, je pa aktualna vlada sprejela zakone, ki ji bodo delo olajšali. Pri tem je med drugim izpostavil zakon o dolgotrajni oskrbi in strategijo dolgožive družbe.
Na očitke o slabem stanju v zdravstvu je odgovoril, da so s sprejetimi zakoni pomembno okrepili uspešnost vodenja javnega zdravstva in zmanjšali možnosti za slabe prakse. »Žal smo morali poravnavati tudi pretekle dolgove, ki jih ni povzročila naša vlada,« je dodal.
Stroški zagotavljanja varnosti za Slovenijo bi bili večji, če ne bi bila članica Nata, je v odgovoru na poslansko vprašanje poudaril premier v odstopu. Spomnil je, da vse odločitve, ki se nanašajo na krepitev Slovenske vojske kot dela Nata, temeljijo na legitimni podpori DZ in referendumski odločitvi za članstvo v zavezništvu.
Vodjo poslanske skupine Levica Luko Mesca je namreč zanimalo, zakaj je vlada pristala na zahteve Nata in bo za oblikovanje dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin, ki sta prioritetna cilja Nata za Slovenijo, porabila 1,2 milijarde evrov. Premierja v odstopu je tudi vprašal, ali bo pristal na zahtevo Levice po referendumu glede tega vprašanja.
Obseg korupcije se je pod to vlado zmanjšal
Cerar je na seji zatrdil, da se je v času vlade, ki jo je vodil, zmanjšal obseg korupcije, prav tako so se po njegovih besedah zmanjšala korupcijska tveganja. Po tej poti je treba nadaljevati in do korupcije zavzemati ničelno stopnjo tolerance, je Cerar dejal v odgovoru na poslansko vprašanje.
V zvezi z »nesrečno maketo« drugega tira je Cerar dejal, da zadevo obžaluje. Očitno je prišlo do nepravilnosti, za katero upa, da je zgolj napaka, na ravni razpisne komisije. Kot je poudaril premier v odstopu, je takoj zahteval ustrezne postopke, ki že tečejo, in zunanja preverjanja.
Sviz očita Cerarju sprevračanje resnice
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so se odzvali na Cerarjeve besedi in opozarjajo, da so z vladno pogajalsko skupino, ki jo je vodila generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič, prejšnji ponedeljek o vseh bistvenih stavkovnih zahtevah dosegli soglasje.
To soglasje je po njihovih navedbah v celoti odražalo dogovor, ki je bil nekaj ur prej usklajen pri predsedniku vlade, ob navzočnosti vodij obeh koalicijskih partnerjev. Mešana vladno-sindikalna skupina je nato pripravila čistopis dogovora, ki pa ga glavna vladna pogajalka zaradi nasprotovanja drugih sindikatov ni želela več podpisati.
Pri tem so izpostavili, da so se na pogajanjih uskladili o višini zvišanj na vseh ključnih delovnih mestih v vzgoji in izobraževanju, od vrtcev do univerz, o ustreznem vrednotenju razredniškega dela, o ustreznejšem vrednotenju kariernega razpona strokovnih delavcev in da »preprosto ne drži, da bi Sviz dodajal kakršnekoli zahteve«. Res pa je, da so vladnemu predlogu, da bi se zadnji del dogovorjenih zvišanj izplačal šele septembra leta 2020, nasprotovali in vztrajali, da se izvedejo še v letu 2019.
Trditev predsednika vlade v odstopu, »da naj bi dogovorjena zvišanja, ki jih je tudi sam potrdil na koalicijskem vrhu, presegla plače zdravnikov in visokošolskih učiteljev, pa je povsem neresnična in govori o tem, kako slabo predsednik vlade v odstopu pozna plačna razmerja v javnem sektorju«, so opozorili v Svizu.
Cerar je danes v DZ, ko je govoril o razlogih, zakaj je dogovor padel v vodo, med drugim namreč dejal, da so na sindikalni strani za osnovne in srednješolske učitelje »želeli po 20 odstotkov višje plače, kar pomeni, da bi bili plačani bolje kot zdravniki in bolje kot profesorji na univerzah«.
V Svizu so nasprotno poudarili, da z dogovorjenimi in usklajenimi zvišanji plač učiteljev in drugih strokovnih delavcev z univerzitetno izobrazbo ne bi nadoknadili niti polovice zaostanka za povprečno plačo uradnikov z enako izobrazbo, ki je trenutno v povprečju višja za 500 evrov bruto, da o zaostankih, ki jih imajo zaposleni strokovni delavci v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah in prav tako na univerzah, za plačami zdravnikov »niti ne govorimo«.
»Predsednik vlade je z odstopom, ki mu baje koristi na volitvah, preprečil končanje pogajanj. To škodi veliki večini zaposlenih v javnem sektorju, še zlasti pa strokovnim delavkam in delavcem v vzgoji in izobraževanju, katerih delo je bilo v času krize izrazito razvrednoteno,« so sklenili v odzivu.
