Drugi tir bi radi ustavili z referendumom

Državni zbor še enkrat potrdil zakon o drugem tiru, na tiho ga podpirajo celo zaposleni Luke Koper.

Objavljeno
08. maj 2017 17.58
Fotozgodbe Železnica 35 / Suhadolnik
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Ljubljana - Poslanci so (po vetu državnega sveta) ponovno z enakim številom glasov (49 za in 25 proti) na izredni seji potrdili zakon o drugem tiru. Nekaj poslancev je zakon podprlo kljub pomislekom, saj menijo, da je nujneje končno premakniti železniški tir. Toda civilna pobuda Davkoplačevalci se ne damo (ki ima podporo desnosredinskih strank) zdaj grozi projektu z referendumom.

»Zakon o drugem tiru je potreben zato, da pridemo do evropskih sredstev in sredstev razvojne banke. O vsem drugem bosta vlada in državni zbor morala še odločati. Če projekta ne bodo podpirale zaledne države, ga bomo plačevali iz proračuna in prispevkov logističnega gospodarstva. To je še najbolj verjeten scenarij. Zdaj želimo predvsem, da se neskončna razprava enkrat konča in da se projekt začne uresničevati,« je dejal Jan Škoberne iz SD.

Tudi predstavniki drugih dveh koalicijskih strank so opozorili, da zdaj ni čas za odlašanje, ker bi to imelo pogubne posledice za razvoj gospodarstva. Prav tako je nesmiselna razprava o ceni drugega tira, pravo ceno bo pokazal šele javni razpis za izvajalce.

Brez drugega tira ni mogoč razvoj pristanišča

Infrastrukturni minister Peter Gašperšič se je minule dni vprašal, kje so bile doslej vse civilne iniciative, ki zdaj dvomijo o vseh mogočih vprašanjih, predvsem o trasi in samo enotirni progi. Ni pa dovolj jasno poudaril, da bo v primeru veljave zakona veliko večino sredstev za financiranja drugega tira v resnici zagotovilo logistično gospodarstvo (po ocenah približno 24 milijonov evrov na leto), samo okoli osem milijonov evrov na leto pa naj bi poplačevali iz proračuna. To je edini državni odsek (če odmislimo prvi tir za Koper, zgrajen pred 50 leti), ki bi ga v večinskem deležu gradilo gospodarstvo. Državni proračun bi na ta način v času trajanja koncesijske pogodbe (45 let) celo prejel povrnjen svoj 200-milijonski kapitalski vložek.

V Luki Koper so zaposleni kljub pomisleku nad 8,5-milijonsko dodatno obremenitvijo družbe, kar je v nasprotju s koncesijsko pogodbo, ki jo ima Luka z državo, bistveno omilili stališča. Celo predstavniki sindikata ne izpostavljajo več svojega nasprotovanja, ker upoštevajo, da so predlagatelji zakona zmanjšali prvotno predvideno obremenitev, predstavniki SDH pa so obljubili, da bodo prispevek Luke za drugi tir upoštevali pri ocenjevanju zahtevanih rezultatov poslovanja in pri uresničevanju luških poslovnih načrtov. Jasno je, da je tudi zaposlenim res predvsem do tega, da se projekt končno začne, saj brez drugega tira niti razvoj pristanišča ni mogoč.

Civilna iniciativa mora prepričati 350.000 Slovencev, da bi bilo dobro glasovati proti zakonu o drugem tiru. »Najbolj srečen bi bil, če bi se nam ob naših pogajanjih za pridobitev kredita EIB pridružila še uprava Luke in SŽ. Lahko si predstavljate, kakšno sporočilo bi ta enoten nastop dal kreditodajalcem,« je včeraj za Delo izjavil državni sekretar Jure Leben, ki pa je hkrati zelo črnogled zaradi napovedanega referenduma civilne iniciative.

»Če bodo 15. maja res vložili zahtevo za zbiranje podpisov za zakonodajni referendum, bo zakon zamrznjen, v Bruslju bodo to ocenili kot neresen pristop in možnosti Slovenije za pridobitev evropskih sredstev iz blending programa pa tudi možnosti za pridobitev kredita EIB se bodo precej znižale. To pomeni, da bo pod vprašajem okoli 450 milijonov evrov. Naj govorijo politiki, kar želijo, jaz vem, da moramo predložiti konkretno gradivo, ki bo v tem primeru pomanjkljivo, in ne takšno, kot smo obljubili Bruslju,« je pojasnil Leben.

Možnosti za razveljavitev zakona pičle

Možnosti civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo so minimalne. Če bodo 15. maja res vložili zahtevo za zbiranje podpisov, jim bo predsednik DZ moral omogočiti 35 dni časa. Konec junija bo znano, ali so zbrali 40.000 podpisov. Referendum, za katerega bo država porabila štiri milijone evrov, lahko najprej razpišejo konec septembra. Na njem pa morajo zbrati okoli 350.000 glasov proti zakonu.

Posredno to pomeni tudi proti drugemu tiru, trdijo predlagatelji zakona, saj se jim bo z zavrnitvijo zakona podrla finančna konstrukcija. Spreminjanje projekta bi pomenilo izgubo dodatnih let časa, že dosedanje zamude pa resno ogrožajo položaj Luke Koper kot ene od dveh vodilnih na Jadranu. Če upoštevamo javnomnenjske raziskave (Delo, julija 2016: več kot 80-odstotna podpora drugemu tiru, aprila 2017: več kot 70-odstotna podpora drugemu tiru in še delež neodločenih), lahko upravičeno sklepamo, da so možnosti za razveljavitev zakona skoraj nične, možnost za izgubo dela evropskih sredstev pa velika.