Epizoda spora med Slovenijo in Hrvaško (skoraj) končana

Zagreb – Še ena epizoda bančnega spora med Slovenijo in Hrvaško je končana. »Težka« je nekaj več kot 2000 strani, vleče se 23 let, hrvaška banka pa od slovenskih zahteva približno devet milijonov evrov v različnih valutah.

Na zagrebškem občinskem sodišču se je nadaljeval postopek v enem od primerov tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti zagrebškima podružnicama Ljubljanske banke in NLB. Gre za primer, ki se na sodišču vleče že več kot dve desetletji. PBZ od slovenskih bank zahteva približno devet milijonov evrov v različnih valutah (v nekaj več kot 8,2 milijona švicarskih frankov in nekaj več kot 2,1 milijona kanadskih dolarjev ter manjše zneske v danskih kronah in nekdanjih grških drahmah, ki so bile pretvorjene v evre).

V primeru, ki je bil na tokratni obravnavi, so združili pet tožb PBZ.

Zahteva se nanaša na devizne vloge varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB, ki so prenesli svoj denar na hrvaške banke, te pa so jih nato tudi poplačale.

Sodnik Hrvoje Vučić je napovedal, da bo na naslednji obravnavi – ta bo, kot je dejal, najverjetneje do poletja, sodba pa naj bi bila izrečena do konca leta – odločil, ali bo sprejel odločitev ali pa bo zahteval nove dokaze. Bila je že sprejeta odločitev, da pogoji za prekinitev postopka, pri kateri vztraja slovenska stran, niso izpolnjeni, obstaja pa tudi odločitev, da memorandum o soglasju z Mokric ni mednarodna pogodba, kar je v nasprotju s slovenskimi stališči.

Kršitev memoranduma z Mokric

Na tokratni primer se je slovensko veleposlaništvo v Zagrebu odzvalo z opozorilom, da »Hrvaška v primeru prenesenih deviznih vlog LB vnovič krši mednarodnopravne zadeve«, saj je tudi tokratno nadaljevanje sodnega postopka kršitev memoranduma o soglasju, ki sta ga državi podpisali marca 2013 na Mokricah. »Mokriški memorandum o soglasju določa, da se rešitev za prenesene devizne vloge najde na podlagi sporazuma o vprašanjih nasledstva (priloga C). Hrvaška vlada se je z memorandumom zavezala, da bo do končne rešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih začeli PBZ in Zagrebačka banka v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami, ter da se z namenom reševanja navedenega vprašanja ne bodo začeli novi sodni ali drugi postopki v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami. Slovenska vlada se je z memorandumom zavezala, da bo po njegovem podpisu začela postopek ratifikacije pogodbe o pristopu Hrvaške k EU v državnem zboru. Slovenija je svoj del obveznosti izpolnila, Hrvaška pa ne,« so sporočili s slovenskega veleposlaništva.

Terjatve LB do hrvaških podjetij?

Te dni mineva pol leta, odkar je Slovenija na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložila meddržavno tožbo proti Hrvaški glede terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij. Slovenija s to tožbo dokazuje, da je Hrvaška kršila evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ker so hrvaške sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem LB v zadnjih 25 letih onemogočale izterjavo terjatev do hrvaških podjetij in jo tako nezakonito prikrajšale za njeno premoženje.

Rok za hrvaški odziv na tožbo je bil sprva konec februarja, vendar ga je sodišče, zaradi dopolnitve tožbe slovenske strani, podaljšalo, kot smo neuradno izvedeli, do konca marca.