Tiskane izdaje
»Ideja Erarja – nadaljevanje prizadevanj za proaktivno transparentnost javnih financ, kot jo je začel projekt Supervizor – je dobrodošla, saj je zagotavljanje transparentnosti porabe javnega denarja za demokracijo ključno. Obenem pa mora pridobivanje in objavljanje podatkov ostati v dopustnih zakonskih okvirih – dolžnost spoštovanja zakona velja brez izjeme za vse, tudi za KPK,« pravi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki se je lani večkrat vpletla v dogajanje okoli Supervizorja, ko je ta za kratek čas razkrival tudi osebne podatke.
Za zdaj kaže, da je KPK poskrbela za več ukrepov za zavarovanje objavljenih podatkov. Mojca Prelesnik upa, da je avtorjem uspelo namestiti vse nujne filtre in zaščite ter tako zagotoviti, da imajo varovani osebni podatki ustrezno varstvo, obenem pa je javnost z javnimi podatki ustrezno seznanjena.
Spopad o tem, koliko vedeti
S tehničnega vidika je nova aplikacija predvsem grafično preoblikovani Supervizor, ki so mu odvzeli nekaj pomembnih funkcij, denimo onemogočili časovno filtriranje transakcij. Z množico podatkov za 15 let pa si je zdaj težko pomagati, so prve ocene informatika, ki na tem na področju dela. Ponazoril je, da je dogajanje podobno drugemu projektu Borisa Štefaneca, vodje KPK, ko je zamenjal grafično podobo komisije: ustvarja videz, da se nekaj dogaja, veliko več od tega pa ne.
Supervizor, ki je javnosti omogočil dostop do pomembnih podatkov o poteh državnega denarja, je začel delovati v času, ko je Komisijo za preprečevanje korupcije še vodil Goran Klemenčič.
Avtor programa je Primož Bratanič, ki ga je napisal brezplačno. Že s Supervizorjem bi lahko bilo dostopnih precej več informacij. A že te, ki sta jih dosedanja predsednika KPK Klemenčič in Štefanec dovolila, so povzročili velike pretrese, celo odstope politikov. V ozadju je ves čas potekal spopad, da bi dostop do podatkov, kdo dobiva državni denar, omejili in s tem zaščitili zasebnost pomembnih prejemnikov državnega denarja. »Supervizor je bil odlično napisan, a pristop, kako je nastal, ni bil pravi. Sistemsko pa je bolj prav, da se dela v okviru institucij in se uredijo tudi avtorske pravice,« je dejal direktor inštituta za digitalno družbo Dušan Caf in dodal, da je Supervizor omogočil preprost in učinkovit dostop do podatkov, za novo aplikacijo pa bomo to šele videli.
Na videz več ni nujno bolje
Novo aplikacijo je pripravil Lado Langof, informatik, ki je zaposlen v KPK.
Podatki, ki so javni, so postali tudi dostopni javnosti, je bilo bistvo Supervizorja, ki ga poskuša nadaljevati Erar. Ni več nujen doktorat in denar, da bi posameznik prišel do podatkov in jih razumel. Pred tem so bili, denimo, za novinarje podatki o dotacijah, ki jih država izplačujejo strankam, javni, a jih je bilo iz več kot 200 občin za nekaj deset strank tako rekoč nemogoče pridobiti v razumnem času. Supervizor je to omogočil z nekaj kliki. Nova aplikacija Erar omogoča dostop do enakih podatkov. Ker pa ni možnosti časovnega filtriranja, je iskanje podatkov o nakazilih iz občin – takšen je vsaj prvi vtis – zamudnejše in precej manj prijazno.
