Tiskane izdaje
Minister je že v četrtek napovedal, da bo Slovenija Evropsko komisijo obvestila o tem, kakšna je situacija po izdaji arbitražne odločbe. »Zlasti pa opozorila, da ne gre več zgolj za vprašanje določitve slovensko-hrvaške meje, ampak da gre tudi za vdore v t.i. schengensko območje,« je dejal.
Slovenijo po Erjavčevih besedah moti predvsem to, »da Hrvaška ves čas pravi, da se je treba vzdržati enostranskih dejanj, v resnici pa lahko ugotovimo, če pogledamo poročilo policije, da se hrvaška stran ne vzdržuje enostranskih dejanj.«
Minister Erjavec brez rokavic o Hrvaški
Erjavec očitke, da vodi svojo zunanjo politiko, zavrača. S premierom Mirom Cerarjem sta o arbitražni sodbi v osnovnih potezah usklajena, le v retoriki se razlikujeta, je povedal za ponedeljkova Ozadja.
»Usklajeni smo o tem, da je sodbo treba implementirati v šestih mesecih, v tem obdobju čim več narediti pri usklajevanju zakonodaje, proučiti, kako čim učinkoviteje pomagati našim ljudem ob meji in podobno. Treba pa se je zavedati, da se po 29. juniju spopadamo s konstantnimi incidenti v Piranskem zalivu. Teh je bilo v tem obdobju kar 52,« pojasnjuje zunanji minister Karl Erjavec. To razume kot nadaljevanje hrvaške politike izvršenih dejstev, a so se po arbitražni sodbi razmere spremenile, saj je meja na morju zdaj znana, ti incidenti pa zdaj pomenijo nedovoljeno kršitev schengenskih pravil.
Erjavec odsvetuje pot Mira Cerarja v Zagreb (predvidoma septembra), kajti »če do takrat hrvaški premier Andrej Plenković ne bo priznal sodbe, je vsako srečevanje nesmiselno«. Hrvaška je, opozarja Erjavec, do zdaj že večkrat izigrala Slovenijo in v tem primeru si vlada tega ne sme dovoliti.
MNZ: Policija morsko mejo nadzira na enak način kot prej
S tem ko Hrvaška krši schengenski prostor, pa po njegovem mnenju krši tudi pravni red EU. »Moje mnenje je, da dokler ne spoštuje schengna na območju Slovenije, to pomeni, da ne spoštuje pravnega reda Evropske unije. Mislim, da država, ki namenoma krši mednarodni pravni red in pravni red EU, že sama po sebi ne izpolnjuje pogojev, da bi postala del schengna,« je povedal minister.
Ob vprašanju, kako lahko Evropska komisija ukrepa, je spomnil na ukrepanje komisije v primeru Poljske. Pojasnil je, da so hrvaške kršitve pravzaprav hujše, saj gre za »kršitev mednarodnega prava, prava EU, negiranje ali pa ignoriranje vladavine prava«. V primeru poljske pravosodne reforme gre namreč za »problem notranje narave znotraj ene države«.
Ministrstvo za notranje zadeve pa je medtem sporočilo, da se izvajanje nalog slovenske policije ob oz. na meji s Hrvaško se po odločitvi arbitražnega sodišča ni spremenilo. »Slovenska policija nadzira morsko mejo na enak način in v obsegu kot pred razsodbo,« so poudarili in dodali, da bo način dela ostal enak do odločitve o načinu implementacije odločitve.
