Tiskane izdaje
Ljubljana – Predsednik druge največje koalicijske stranke Desus Karl Erjavec je zadnje dni nase opozoril z vsaj dvema izjavama – da on, če bi bil premier, hrvaškega premiera ne bi vabil v Ljubljano in da naj ministrica za zdravje odstopi.
Glede na konstelacijo moči v koaliciji, kjer imata SMC in Desus dovolj poslanskih glasov (skupaj 46) za podporo vladi v parlamentu, je veljalo nepisano pravilo, da je koalicija stabilna toliko časa, dokler je zadovoljena stranka Desus oziroma njen predsednik Karl Erjavec.
Ko zunanji minister kot prvi človek diplomacije, katere osnovna dejavnost so pogovori, tudi če ne dajejo konkretnih rezultatov, izjavi, da »če bi bil na mestu predsednika vlade, ga [Andreja Plenkovića] sploh ne bi sprejel«, je jasno, da v tem premieru govori kot politik, ki ga zanimajo neki drugi učinki, in ne to, kako treti diplomatske orehe. Ko Erjavec skoraj v isti sapi tudi poziva ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc (iz ministrske kvote SMC) k odstopu, je jasno, da se predsedniku Desusa ni nič zareklo in da gre za premišljeno politično izjavo. Pozivi k odstopu ministrov iz drugih koalicijskih strank, v tem primeru iz največje, niso običajni. Še zlasti če tak poziv časovno sledi interpelaciji opozicije.
Nadaljevanje trenj
Kako torej razumeti zadnje Erjavčeve izjave v političnem kontekstu? Prvič, prvak Desusa potrjuje, da lansko merjenje moči na relaciji SMC–Desus ni pozabljeno in da bomo jeseni spremljali nadaljevanje. Če se spomnimo, je Erjavec konec novembra lani izjavljal, da bo šla SMC sama naprej in da podpora Mira Cerarja ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc pri sporazumevanju z zdravniškim sindikatom Fides pomeni konec zgodbe. Erjavec je takrat pozval Cerarja, naj veže zaupnico v parlamentu na intervencijski zakon in da bo takrat napočila ura resnice. Razplet je znan, ministri SMC so preglasovali kolege iz vrst Desusa in SD, vendar se potem ni nič zgodilo. Erjavec se je umaknil z oceno, da vso odgovornost za področje zdravstva in usklajevanje plač v javnem sektorju prevzema premier Miro Cerar.
Uvod v burno jesen
Če je bilo lansko trenje na relaciji SMC–Desus posledica znotrajkoalicijskih razmerij in zato laže rešljivo, so trenja na tej relaciji jeseni veliko bolj zapletena in posledice politično negotove. Opozicijska SDS je z interpelacijo ministrice za zdravje zadela v najbolj bolečo točko koalicije, iz katere se bo težko izvila nepoškodovana. Tudi včerajšnji redni sestanek koalicijskih strank je potrdil, da se temam v zdravstvu izogibajo, zavedajoč se njihove eksplozivnosti.
Predstavniki koalicije so se namreč posvetili temam proračuna, potrdili zakon o obrambi, ničesar pa niso rekli o zdravstvu. Miro Cerar tega vprašanja ni načenjal in ga verjetno ne bo, dokler je pred vlado pomembna naloga – do konca julija mora zagotoviti dodatna sredstva za bolnišnice in druge zdravstvene ustanove, ki se utapljajo v dolgovih.
Včeraj so na koalicijskem sestanku ugotavljali, da je bilo vzdušje zelo dobro ali, kot je omenjal vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša, celo predobro. Kot je mogoče predvideti po koalicijskem srečanju, se bo merjenje moči okoli občutljivih tem nadaljevalo šele septembra.
