Tožilci preganjajo kure, ki nosijo zlata jajca

Zvonko Fišer: Politične podreditve in destabilizacije tožilstva ne bom dovolil. V postopku KPK ni pravnih jamstev.

Objavljeno
12. maj 2015 12.33
Posodobljeno
12. maj 2015 12.33
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer v Ljubljani, 28. maja 2013
Majda Vukelić, Matjaž Albreht, notranja politika
Majda Vukelić, Matjaž Albreht, notranja politika
Ljubljana – »Pri predlogu za imenovanje generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva sem deloval zakonito. KPK je zaključne ugotovitve sprejela v nelegitimnem postopku. Ne nameravam odstopiti, prepričan sem tudi, da državnotožilski svet v mojem ravnanju ne bo ugotovil napak, ker jih ni bilo.«

Tako se je na odločitev komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je v zaključnem poročilu aprila zaradi imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva (VDT) generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju in nekdanjemu pravosodnemu ministru Alešu Zalarju očitala, da ima njuno ravnanje znake korupcije, odzval prvi človek tožilstva.

»V procesu odstavimo Fišerja za vsako ceno so mi očitali neverjetne stvari, ki so v nasprotju z vsem, v kar verjamem in za kar sem si v 44-letni tožilski karieri prizadeval. Zato sem za zaščito svoje profesionalne in osebne integritete, dostojanstva in dobrega imena poiskal sodno varstvo. Upam, da sem zadnji, ki ga poskušajo odstaviti v takšnem skonstruiranem procesu, na ta politike in prava nevreden način. Upam, da se bo državnotožilski svet zmogel zoperstaviti pritiskom in zahtevam po moji razrešitvi ter destabilizaciji in podreditvi tožilstva ter bo zmogel mirno in trezno ugotoviti, da v tem primeru ni šlo ne za kršitev zakona in ne za korupcijo,« je izpostavil Zvonko Fišer.

Vse sega v leto 2012

Zgodba poskusa zamenjave generalnega državnega tožilca sega po Fišerjevem prepričanju že v leto 2012, ko je pristojnost za tožilstvo za leto dni s pravosodnega ministrstva prešla na notranjega, ki ga je v času Janševe vlade vodil Vinko Gorenak. Takratna vlada je namreč razveljavila odločitev Pahorjeve, da mesto generalnega direktorja VDT na Zalarjev predlog zasede Škrlec. Škrlecu s tožbo na upravnem sodišču ni uspelo, zato so postopek ponovili in kot edini kandidat je bil izbran Škrlec. »Pri predlogu za imenovanje generalnega direktorja je bil moj edini namen, da VDT po zakonitem postopku in v javnem interesu čim prej dobi kakovostnega generalnega direktorja, kot je to zahteval novi zakon. Izbran je bil višji državni tožilec Škrlec, ki je po izkušnjah, znanju in sposobnostih ustrezal vsem zahtevam delovnega mesta. Izpolnjeval je tako formalne kot tudi vsebinske pogoje za zasedbo delovnega mesta. Z imenovanjem za generalnega direktorja ni pridobil nobene dodatne karierne, osebne ali druge ugodnosti, ki je ne bi pred tem že imel po svojem tožilskem položaju. Nasprotno, s spremembo delovne obveznosti je postal vezan na mandat generalnega državnega tožilca. Tudi to morda pojasni, zakaj med drugimi tožilci za to delovno mesto ni bilo zanimanja. Zato je sprevrženo v tem postopku iskati korupcijo,« je dejal Fišer.

Na potezi je DTS

Dodal je, »da tožilstvo dosega odlične rezultate. Pritiski se stopnjujejo, saj zdaj preganjamo kure – tako tiste na levi kot tiste na desni in tiste vmes –, ki nosijo zlata jajca. Odločitev o kazenskem pregonu mora ostati strokovna odločitev. Nadzora nad stroko ni mogoče prepustiti politiki.«

Devetčlanski državni svet se bo sestal 18. maja. Na njem je, da presodi, ali je Fišer kršil 127. člen zakona o državnem tožilstvu. Če ugotovi, da ga je, mora državnemu zboru predlagati njegovo razrešitev.

Na izjave generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja se je takoj odzval predsednik KPK Boris Štefanec. »Odločno nasprotujem nekaterih njegovim poudarkom, predvsem tistemu, da je komisija državni organ, ki ga nekatere politične opcije izkoriščajo za politične igre za odstranitev nekoga, ki jim v določenem trenutku ni pogodu. Komisija je izključno zavezana ustavi in zakonu in nobeni politični opciji. Zato ne dovolimo nikomur, da bi v trenutku, ko nima drugih argumentov, začel z napadi na komisijo. To se je že večkrat zgodilo in vzbuja skrb.«

Zavrnil je tudi očitek Fišerja, da postopek ni bil legitimen. »Postopek je zapisan v zakonu in letos je vrhovno sodišče v isti zadevi 5. februarja [v primeru Zalar] odločilo, da je bil postopek povsem zakonit ter da so bila spoštovana vsa procesna določila zakona in poslovnika. Dokler je zakon tak, ga bomo spoštovali. Pričakujem, da ga bodo tudi drugi.«

Zvonko Fišer je sicer navedel, da mu je KPK poslala prvi osnutek ugotovitev komisije januarja 2013. Na osnutek je podal pripombe, odtlej pa o usodi postopka, vse do objave zaključnih ugotovitev aprila letos, ni izvedel čisto nič: »Niso mi dali možnosti, da bi se izrekel o njihovih ugotovitvah, nisem imel možnosti navajati dejstev in dokazov. So pa takoj javno objavili svoje ugotovitve.«