Tiskane izdaje
Ljubljana - Čeprav je fiskalni svet poslance pozval, da naj ne sprejemajo zakonov, ki niso vključeni v obstoječe proračunske okvirje, bo državni zbor očitno do volitev nemoteno delal s polno paro. Na izrednih sejah bo, kot kaže, obravnaval okoli 50 zakonov tudi takšne z javno-finančnimi posledicami.
Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, se, kot kaže, boji, da bi poslanci v predvolilnem obdobju sprejeli preveč politično všečnih zakonov, ki bi pretirano obremenili javno blagajno. V priporočilu so zato včeraj opozorili, da ima približno polovica zakonov, ki so vloženi na pobudo poslancev neposredne finančne učinke na proračun. »Sprejetje vseh predlogov bi lahko po naših ocenah v naslednjih šestih letih povzročilo za okoli štiri milijarde evrov višje javne izdatke, kar je v povprečju slaba dva odstotka bruto domačega proizvoda letno. Takšna obremenitev bi zahtevala močno povečano zadolževanje ali dvig davkov oziroma krčenje prilagodljivih kategorij izdatkov,« so sporočili.
Državni svet so zato pozvali, da z vetom prepreči prejem takšnih zakonov, če poslanci ne bi sledili priporočilu fiskalnega sveta. In vse kaže, da to priporočilo ne bo povsem uslišano, zaradi pomanjkanja podpore določenim zakonskim predlogom, pa najbrž tudi dodatne obremenitve javnih financ ne bodo tako velike. Nekaj pa jih, kot kaže vendarle bo.
Sredi aprila o vladnih zakonih
Kolegij državnega zbora je namreč včeraj sklenil, da bo državni zbor 19. aprila na izredni seji začel obravnavati 22 zakonov, ki jih je predlagala vlada. Nekateri med njimi prinašajo tudi finančne posledice. Te na podlagi predvidenih ocen letos in prihodnje leto predstavljajo okoli 60 milijonov evrov, največ za zvišanje socialnih prejemkov za samske osebe, ki nimajo drugih virov za preživetje in za dodatna sredstva za polnoletne invalide. Del vseh omenjenih sredstev je v proračunu predvidenih, del pa ne. Koliko jih je brez pokritja, na ministrstvu za finance niso znali natančno povedati.
Milijardni poslanski predlogi
Do volitev pa bo najbrž sledilo še več izrednih sej, na katere bi se lahko uvrstilo tudi okoli 30 predlogov zakonov, ki so jih v tem predvolilnem času predlagali poslanci oziroma poslanske skupine, njihove finančne posledice pa v državnem proračunu in drugih javnih blagajnah niso predvidene. Na ministrstvu za finance so izdelali grobo oceno finančnih posledic, po kateri bi sprejetje vseh teh zakonov samo letos lahko pomenilo 390 milijonov evrov dodatnih obveznosti javnih blagajn do leta 2022 pa kar 4,5 milijarde evrov.
Najtežji finančni zalogaj bi bil zakon o demografskem skladu, ki ga predlaga Desus, a zaradi pomanjkanja politične podpore v tem mandatu skoraj zagotovo ne bo sprejet. Pokojninsko blagajno in posredno proračun bi močno udarili tudi Desuovi noveli pokojninskega zakona, ki predvidevata dvig pokojnin na raven, kot če ukrepov v času krize ne bi bilo, in ureditev družinskih pokojnin. Po letu 2020 bi državni proračun močno obremenilo tudi zvišanje prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev, ki ga predlaga združena levica, a tudi politična odpora tega zakona je pod vprašajem.
