Tiskane izdaje
Strateški forum se je včeraj nadaljeval z razpravami o globalnem jedrskem upravljanju, EU v spremenjenem svetu, Sredozemlju, človekovih pravicah, Zahodnem Balkanu. V ospredju je bila še vedno arbitraža, ki je že dan prej zasenčila mednarodno konferenco o vélikih, svetovnih temah.
Včeraj sta se podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans in visoka predstavnica za zunanjo politiko Federica Mogherini, sicer gosta blejskega foruma, udeležila skupne seje odborov za EU in zunanjo politiko v državnem zboru. Slovenija in Hrvaška se morata sami dogovoriti o uresničevanju arbitražne razsodbe o meji, je v parlamentu ponovil Timmermans, ki pričakuje spoštovanje vladavine prava in upa, da bosta obe strani uresničili sodbo. Povedal je, da se v debato o tem, »kaj lahko naredi komisija, kaj bi lahko naredila«, pač ne bo spuščal. Pričakovanje bruseljske komisije o implementaciji arbitražne sodbe je ponovila tudi Federica Mogherini, po njenih besedah je slednje pomembno za napredek v odnosih med državama, vendar tudi za stabilizacijo razmer na Zahodnem Balkanu.
»Škandalozna
Vodja diplomacije Karl Erjavec se je včeraj na Bledu vljudnostno rokoval s hrvaško zunanjo ministrico Marijo Pejčinović Burić, srečala sta se v okviru neformalnega zasedanja Pobude za jugovzhodno Evropo. Hrvaška prva diplomatka je v izjavi za medije še enkrat ponovila znano stališče uradnega Zagreba o arbitraži in o tem, da je proces pravzaprav kompromitirala Slovenija.
Erjavec je zadevo komentiral na novinarski konferenci ob robu strateškega foruma. Izjavil je, da ne razume, da Hrvaška, ki je članica Evropske unije, ne spoštuje mednarodnega prava in odločitev sodišč, takšno ravnanje je označil za škandalozno. Omenil je, da je tudi uradna Ljubljana morala spoštovati nekatere odločbe, na primer evropskega sodišča za človekove pravice, ki ji niso bile všeč, vendar jih izvaja. Po njegovih besedah evropska komisija tudi težko razume mentaliteto, značilno za regijo. Zavrnil je argumentacijo kolegice Pejčinović Burić, rekel je, da je »za lase privlečena«.
Dvanajstega strateškega foruma, ki je potekal pod naslovom Nova realnost, se je po Erjavčevih besedah udeležilo približno 1300 gostov iz več kot 70 držav. Včeraj so se vrstile razprave o globalnem jedrskem upravljanju, ki so ga aktualizirali jedrski poskusi Severne Koreje, pa o razmerah v južnem Sredozemlju, izzivih Evropske unije, širitvi EU na Zahodni Balkan, digitalni diplomaciji v 21. stoletju oziroma tvitanju v zunanji politiki.
Predstavnica južnokorejskega zunanjega ministrstva Enna Park je v zvezi z jedrsko grožnjo poudarila, da Južna Koreja po šestem jedrskem poskusu Severne Koreje od mednarodne skupnosti ne pričakuje samo obsodbe Pjongjanga, temveč tudi dejansko ukrepanje. Udeleženci razprave so se strinjali, da je Pjongjang grožnja vsemu svetu.
Foto: Uroš Hočevar/Delo
Kritike Trumpa
V posebnem pogovoru je nastopil visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Zeid al Husein, ki je bil zlasti kritičen do ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegovih odzivov na izpade rasistov in neonacistov v Združenih državah. Dolgo smo verjeli, da je tovrstno izražanje antisemitizma, sovraštva in rasizma izginilo na obrobje družbe, vendar na svetovnem spletu spet prihaja v javnost, je komentiral dogajanje v Charlottesvillu, kjer je nedavno prišlo do spopadov med desničarskimi skrajneži in njihovimi nasprotniki. To je po njegovem zelo nevarno – svoboda izražanja ni neomejena, spodbujanje sovraštva in nasilja je vsekakor treba obsoditi.
Razprava o južnem Sredozemlju je pri reševanju migrantske problematike poudarila potrebnost celovitega pristopa. Mediteran se sooča s številnimi izzivi, ki jih zaznamujejo revščina, migracije in terorizem, za njihovo rešitev so potrebni enoten in skladen pristop, dialog in sodelovanje med državami, vlaganja v prihodnost afriških držav in enotna migracijska politika Evropske unije.
Posebno omizje je že tradicionalno posvečeno perspektivam Zahodnega Balkana, letos so ga naslovili Širitev Evropske unije – pretvarjanje?. Države tega območja si želijo predvsem večjo predvidljivost procesa približevanja. Zunanji ministri šestih držav regije so se strinjali, da ima postopek približevanja še vedno moč preoblikovanja držav kandidatk, kot problem so izpostavili njegovo dolgo trajanje.
