Tiskane izdaje
Ljubljana – »Če imate dovolj goljufov in morilcev, ki vodijo našo družbo, obkrožite številko pet. Naredil bom vse, da vam vrnem ukradeno državo.« To je bila glavna predvolilna obljuba predsedniškega kandidata pa tudi nekdanjega pravnomočnega obsojenca, podpornika Trumpa in borca proti večkulturnosti. Prehitel je tudi kandidatko največje vladne stranke.
Rezultat predsedniškega kandidata Zedinjene Slovenije Andreja Šiška je na letošnjih predsedniških volitvah marsikoga presenetil. Zanj je glasovalo 2,2 odstotka volivcev. To je zadostovalo, da se je med politično večinoma uveljavljeno deveterico uvrstil na peto mesto. Prehitel je koprskega župana Borisa Popoviča ter šolsko ministrico in kandidatko največje vladajoče stranke SMC Majo Makovec Brenčič. Bolj prepričljiv je bil še od kandidatke nekoč vplivne stranke LDS Suzane Lare Krause in kandidatke Glasa za otroke in družine Angelce Likovič.
Nekdanji dolgoletni vodja navijaške skupine Viole in ustanovitelj Zveze domoljubnih društev Hervardi ni politični novinec. Bil je član več strank in aktiven udeleženec referendumov. V letošnjih predvolilnih nastopih je brez argumentov pozival k izstopu iz Evropske unije in ni priznaval arbitražne razsodbe ter z izrazitim poudarjanjem nacionalnosti kot nekdanji organizator protibegunskih zborovanj zavračal priseljence na slovenskih tleh.
»Kandidat ni izrekel niti enega stališča, v katerem bi lahko prepoznali racionalnost in možno izhodišče za pogovor, bil je le poln besa in neumnosti,« meni antropologinja dr. Svetlana Slapšak. Obljubljal je popolno spremembo sodne veje oblasti, vsesplošno blaginjo in vrnitev delovnih mest, čeprav nič od tega ni v pristojnosti predsednika države.
Antropologinja dr. Svetlana Slapšak. Foto: Leon Vidic/Delo
Tipični podpornik
Oseminštiridesetletnega Mariborčana, prepoznavnega po kapi s ščitkom s karantanskim panterjem, ki sogovornikom rad sega v besedo, javnost ni jemala resno. A pokazalo se je, da so mediji, protikandidati in večina volivcev, spregledali več kot 16.000 podpornikov pravnomočnega obsojenca zaradi poskusa umora.
Največ, skoraj pet odstotkov vseh volivcev, se je zanj odločilo v Podravski statistični regiji. Med podporniki so prevladovali moški s končano srednjo šolo, več kot polovica volivcev pa je bila brezposelnih, je izmerila zadnja predvolilna anketa Episcentra. »Ima zveste in angažirane podpornike, ki so na facebooku ponosno in množično objavljali fotografije obkroženih volilnih lističev in osebnih izkaznic. To kaže na njihovo veliko pripadnost in organiziranost, ki bi si ju želel vsak politik,« pojasnjuje komunikologinja Tamara Langus.
Učinkovita digitalna kampanja
Ravno družbene medije je Šiško uporabil za mobilizacijo volilnega telesa, pravi Langusova. V svojih videonagovorih na facebooku se je osredotočil na težave brezposelnih, upokojencev, mladih, delavcev in kmetov. Nagovore je posnel na vrtu poleg replike knežjega kamna, enega od njegovih priljubljenih simbolov slovenske nacionalnosti. »Kršena vam je ustavna pravica do dela. Kršeno vam je vse. Niste krivi, da ste ostali brez dela, krivi so tajkuni,« je v posnetku nagovoril brezposelne.
Čeprav so njegove obljube nerealne, so bile med nekaterimi uporabniki spleta dobro sprejete. »Mnogi radi vidijo vzroke za lastne težave drugje namesto pri sebi. To pa povzroča nadaljnjo apatijo,« komentira Langusova. Video si je ogledalo skoraj štiri tisoč uporabnikov, učinek pa bi bil večji, če bi jih v štabu med ciljnimi skupinami z nekaj denarja in znanja načrtno oglaševali, kar facebook tudi omogoča, še dodaja Langusova.
Volivci Šiška so bolj kot zanj glasovali proti sedanjemu političnemu sistemu in posameznikom, ki ga predstavljajo, pa pojasnjuje politolog s fakultete za družbene vede dr. Miro Haček: »Glede na izjemno nizko stopnjo zaupanja v politične institucije in nizko stopnjo volilne udeležbe me preseneča, da Šiško ni prejel še več glasov.«
Angelca Likovič le komična kandidatka
Na repu deveterice je pristala kandidatka gibanja Glas za otroke in družine, ki je prav tako radikalno obljubljala korenite spremembe sistema. A pri Angelci Likovič, zagovornici prepovedi splava in prepovedi posvojitve otrok v istospolnih družinah, ni šlo za protestne glasove, meni Haček. »Likovič je komična starka, Šiško pa je mlajši in moški. Ona govori o temah, ki so za mlade volivce popolnoma nepomembne. Njene teme so brez podpore Cerkve, ciničnega političnega okolja in aktivistov iz gibanja s parlamentarnimi ambicijami primerne le za prepir na tržnici. Šiškove ideje pa so namenjene tistim, ki iščejo motiv, da koga pretepejo,« meni Slapšakova. Ravno zaradi tega niso le problematične, ampak so tudi bolj nevarne.
Krepitev in organiziranost nasilnih organiziranih skupin javnost ne obravnava dovolj resno, je prepričana. Nujno bi jih morali primerjati s krepitvijo skrajnih skupin v Evropi, ki so večinoma neposredna dediščina nacizma, nadaljuje Slapšakova. »Pričakovati je, da se bodo glasovi proti sistemu v prihodnje še okrepili. Možno je, da se bodo pojavile nove politične stranke, ki lahko s poudarjanjem nacionalnosti zberejo tudi do deset odstotkov glasov,« meni Haček.
To pa bi poleg javnosti moralo skrbeti tudi uveljavljene politične stranke. Najbolj največjo vladno, za katero je tako majhna podpora na predsedniških volitvah pol leta pred parlamentarnimi zadnji opomnik pred porazom na naslednjih volitvah.
