Gredo na neprijavljen protest, ker je zakon škodljiv

Ljubljana – Študentsko društvo Iskra jutri organizira protest proti predlogu visokošolskega zakona in privatizaciji skupnega dobrega. Protesta niso prijavili, ker, pravijo, nimajo denarja. Zavedajo se, da bodo zato verjetno kaznovani, toda zakon je škodljiv in zato je boj nujen, pravi Klara Otorepec, članica društva in študentka pedagoške fakultete.

»Proti šolninam!« je prvo geslo protesta, a šolnine že imamo.

Šolnine že obstajajo na izrednem študiju. Vendar na konceptualni ravni izredni študij ni enak rednemu, ker je v osnovi mišljen kot izobraževanje ob delu. Problematično pa je, da se s predlogom zakona uvaja možnost plačljivega rednega študija. Visokošolski zavodi že zdaj, ker so finančno podhranjeni, svoje primanjkljaje poskušajo zapolniti na račun študentov. Ker zakon uvaja možnost plačljivega rednega študija, bi lahko bilo v prihodnje tega še več. Zavodi bodo lahko zmanjševali brezplačna vpisna mesta in jih nadomeščali s plačljivimi.

Toda zakon uvaja omejitev deleža plačljivega študija.

Omejitev določa, da je lahko na študijskem programu 28,6 odstotka plačljivega študija. Obstaja možnost, da se bo na vsakem programu poskušalo iti do zakonske meje. S tem se bo krčila možnost, da se vsakdo lahko enkrat brezplačno vpiše na študij. Poleg tega predlog uvaja komercializacijo in privatizacijo študija, uvaja zasebno-javna partnerstva, kar bi povzročilo vdor tržnih mehanizmov na javno univerzo. Znanje ni več skupna dobrina in postaja last tistih, ki bodo poskrbeli za financiranje univerz. Temu primerno se bodo morali programi prilagajati. Če si odvisen od šolnin študentov, jim je treba zagotoviti čim večjo možnost prehoda v višji letnik, s čimer se bodo lahko nižali standardi. Posledično bo končno znanje lahko veliko nižje in podrejeno tem prehodom, ne pa pridobitvi nekega celostnega znanja.

Ne gre le za protest proti privatizaciji šolstva, temveč tudi zdravstva in skupnega dobrega. Zakaj?

Razgradnja visokošolskega sektorja je povezana z razgradnjo vseh ostalih področij, ki so del socialne države, načeloma dostopne vsakomur. Ti procesi so med seboj povezani in na to bi radi opozorili.

Upate, da bo tudi zato udeležba višja? Zadnje vseslovenske vstaje niso bile ravno obiskane.

Tudi, pa čeprav predlagane spremembe ne vplivajo samo na študente, ampak tudi na njihove starše, ki bodo posledično plačevali šolnine. To vpliva na večji segment družbe, kot se zdi na prvi pogled.

Kakšno udeležbo pričakujete?

Nekaj tisoč študentov. Glede na to, da nas je podprl visokošolski sindikat, pričakujemo tudi udeležbo profesorjev in ostalih akademskih delavcev, ki se jim s predlogom zakona slabšajo pogoji dela.

Vas je od podpisnikov memoranduma pri protestu podprl še kdo?

Ljubljanski študentski svet, neformalno nekatere vstajniške skupine in sindikati. Formalno nas podpreti ne morejo, ker protest ni prijavljen.

Zakaj ga niste prijavili?

Ker nimamo dvajset tisoč evrov. Za nas je to finančno prezahtevno, saj smo kampanjo proti zakonu financirali s prispevki članov.

To bi lahko bil problem.

Zanesljivo bomo dobili kakšno kazen.

In kljub temu vztrajate?

Ja, ker je zakon škodljiv. Z argumentiranimi kritikami se na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj s širšo akademsko skupnostjo obračamo že od novembra, vendar naši pomisleki niso bili uslišani, zato je protest žal edina preostala možnost. Če bi se ustrašili tega, da bomo dobili kazni, potem bi se vse skupaj končalo že pri javni razpravi in zakon bi bil sprejet brez večjih ugovorov.

Lahko zagotovite, da bo protest miren?

Gre za protest proti zakonu, ki omejuje pravico do izobraževanja, kar lahko povzroči jezne odzive. Na tej točki ne moremo zagotoviti, da ne bo burno. Smo pa že in tudi v sredo bomo pozivali k mirnemu protestu ter da se pozornost ne preusmerja na provokatorje, ampak na samo vsebino.

Trdite, da ministrstvo ni pripravljeno na dialog, oni, da konkretnih predlogov niso dobili. Kaj konkretno ste jim vi predlagali?

Zakon poskuša gasiti požare, ki so se zgodili v visokem šolstvu v več letih, in se niti ne vpraša, kakšno naj bi bilo visoko šolstvo. Poskuša le na hitro zakrpati nekaj, kar je problematično. Težko je dajati konkretne predloge na nekaj, kar je že v osnovi zgrešeno, zato vztrajamo pri celostni zavrnitvi.

Ves čas vam očitajo političnost. Si tlakujete pot v politiko?

Ne posegamo le v zakon, ampak se borimo za pravice, ki so bile priborjene skozio desetletja in za katere menimo, da se morajo ohraniti. Tako da to je definitivno politični boj.

V mislih sem imela vsaj podporo določeni stranki.

Zavračamo, da je to za nas priložnost za politični karierizem. S temi očitki se ne ukvarjamo, ampak bijemo naprej svoj boj.