Hiša se bo lahko delila, še preden bo zgrajena

Ljubljana - Več kot tretjina zakonskih zvez se v Sloveniji konča z razvezo in mnoge od teh ločitev se s strašnimi borbami, menda tudi za brisače, vlečejo po sodiščih več let. Po novem bo mogoče premoženjski režim skleniti že pred poroko ali kasneje, vendar zaradi tega najbrž ne bo manj pravd, opozarjajo pravniki.

Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je ena od novosti, ki jih prinaša marca sprejeti družinski zakonik, člen, ki to določa, pa bo začel veljati aprila 2019. S to pogodbo, ki se je je pogovorno prijel izraz predporočna, bosta lahko zakonca, bodoča ali že poročena, zunajzakonska ali istospolna partnerja, dogovorila, kako bosta v primeru razveze delila premoženje, ki bo šele nastalo. Po tako imenovanem zakonitem premoženjskem režimu, ki velja sedaj in bo še naprej za pare, ki pogodb ne bodo sklenili, je premoženje partnerjev pred vstopom v zakonsko zvezo njuno posebno premoženje, ki se ne deli. Prav tako se ne deli, kar so dobili podedovano in podarjeno premoženje, ne glede na to, kdaj. Deli se skupno premoženje, ki sta ga partnerja pridobila z delom med trajanjem zakonske zveze. Načeloma vsakemu pripada polovica, razen če eden dokaže, da je prispeval bistveno več.

V utemeljitvi zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so zapisali, da ni razloga za vztrajanje pri prisilni naravi obligatornega režima premnoženjske skupnosti. Uvajanje možnosti o svobodnejšem dogovarjanju režima »je nenazadnje tudi sprejemanje nazorov, ki jih pozna skorajda celotna t. i. civilnopravna Evropa«. Pogodba se sklene pred notarjem, ki naj bi podpisnika seznanil s posledicami, v njej pa lahko zapišeta tudi glede dedovanja.

Pravnica dr. Barbara Rajgelj opozarja na nekaj odprtih vprašanj. »Problem je, ali lahko od take pogodbe odstopiš, če bi ugotovil, da ti je zelo v škodo. Če ima mož zelo uspešno podjetje, žena pa doma skrbi za tri otroke, se danes ob razvezi deli na pol, kar je pridobljeno z delom, če pa bi v pogodbi napisala, da je od vsakega tisto, kar je sam zaslužil, ali bi lahko žena kaj storila? V tujini to rešujejo z institutom, ki se mu reče odstop od pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Ampak jaz pri nas ne poznam sodne prakse, da bi kdaj rekli, da lahko odstopiš od pogodbe, ker je bila sklenjena pod enim razmislekom, zdaj je pa drugače. Te spremenjene okoliščine je zelo težko dokazati, saj ti že na začetku veš, da sklepaš nekaj, kar ne veš,« je opisala. Problematično se ji zdi tudi, da ni nobenih kavtel, kot je denimo v dednem pravu nujni delež. »Zgodovinsko je bila dosedanja ureditev zagotovo narejena zaradi varstva žensk. Z vidika države je res paternalistično, da določa, kako se mora narediti, a gre za zaščito šibkejšega partnerja,« je dejala dr. Barbara Rajgelj in opozorila, da lahko to vpliva na osnovno preživetje in bivanjske pogoje. Po njenem mnenju bi pred tako velikimi spremembami morali narediti neko sociološko analizo.

Tudi Cerkev je proti, a iz drugih razlogov. Po besedah Tadeja Strehovca, glavnega tajnika Slovenske škofovske konference, kanonsko pravni predpis določa, da je zakon sklenjen pod bodočim pogojem vedno neveljaven. Za veljavno sklenitev zakona je bistvenega pomena, da se oba zaročenca celostno določita drug za drugega brez vsakih zadržkov.