Jani Möderndorfer: »To smo sprožili, ko Janša še ni bil obsojen«

Ljubljana – Po več letih zapletov nameravajo poslanci ta teden v odboru za notranjo politiko spet poskusiti popraviti volilne in funkcionarske zakone. Kakšno je stanje paketa, za katerega se je javno uveljavilo ime »Muscolo«, pojasnjuje predlagatelj Jani Möderndorfer (SMC).

Pred mesecem dni ste dosegli preložitev glasovanja o popravkih volilnih in funkcionarskih zakonov, ker po odhodu Bojana Dobovška v odboru za notranjo politiko ni bilo več dvetretjinske večine. Se je to spremenilo?

Še vedno se pogovarjamo. Kaj se bomo dogovorili, kakšno soglasje ali kompromis bomo dosegli, še ni jasno. Odločili bomo, ko bomo glasovali o zakonih. Kot vedno.

Dobovšek pravi, da sprememb ne podpira zaradi pomislekov pravnikov o neustavnosti. Ste predlagali dodatne popravke?

Seveda smo. Konec prejšnjega tedna. Dileme v okviru možnosti rešujemo. Pomembno je opozoriti, da je bil ves čas namen urediti tudi sodno varstvo za odvzem mandata poslancu, ki do zdaj v zakonu ni bilo urejeno. V zadnjem primeru, ko je o tem odločala mandatno-volilna komisija, ni bilo jasno, katero sodišče odloča o odvzemu mandata, če nastane spor. Zdaj bo jasno, da ne bodo odločala redna sodišča, ampak le ustavno.

Glavna novost paketa je, da bi obsojenim na zaporne kazni onemogočili kandidirati na volitvah. To ostaja?

Seveda. Prepoved kandidirati tistim, ki so obsojeni na več kot šest mesecev nepogojne kazni zapora, je glavni namen paketa sprememb volilnih zakonov, ki smo jih predlagali že v prejšnjem mandatu.

Na tisoče kandidatov bodo preverjale volilne komisije po državi?

Pogovarjamo se tudi o možnosti, da bi v teh postopkih pomagale upravne enote, da volilne komisije ne bi same iskale in pridobivale podatkov iz kazenskih evidenc. Vzpostaviti poskušamo sistem, kako preveriti nekaznovanost in izpolnjevanje drugih pogojev za kandidature.

Če volilna komisija odkrije obsojenega, ki se je pretihotapil ne listo stranke, bo ta zavrnjena v celoti, kot je bila lista TRS v Ljubljani, ko niso zagotovili spolne kvote?

Takoj ne. Predlagatelji bodo imeli možnost popravkov kandidatnih list, seveda v okviru zakonskih rokov. Če pa pozneje zaradi tega ne bi izpolnjevali drugih pogojev, denimo enakomerne zastopanosti spolov, bo posledica takšna.

Kandidata ni mogoče več zamenjati, ko se roki za vložitev iztečejo.

Zato morajo predlagatelji še bolj razmisliti, koga sploh kandidirajo in z večjo skrbnostjo kot do zdaj spoštovati roke za volilna opravila.

Vendar mora zakon določiti tudi, kakšne so lahko posledice.

Seveda. Zakon jasno določa, da volilna komisija presodi, katera lista oziroma kandidati na njej izpolnjujejo pogoje ter kateri ne.

Torej zavrne celotno listo.

Tudi.

Roki za izvedbo teh postopkov pred volitvami so zelo kratki. Bo zagotovljeno sodno varstvo zavrnjenim?

Predsednik volilne komisije volilne enote je vedno sodnik. To ni naključje. Tako je zato, da se že v tej fazi zagotavlja zakonitost ravnanja volilnih organov. Sicer pa je skladno z ustavo za vse odločitve volilnih organov o izvrševanju volilne pravice zagotovljeno sodno varstvo, sodišča pa morajo pritožbe zaradi kratkih rokov za izvedbo postopkov pred volitvami posebno hitro obravnavati.

Je vse to izvedljivo v tednu dni, da ne bo ogrožalo pravočasnega tiskanja glasovnic?

Prepričan sem, da je. Živimo v 21. stoletju, v dobi, ko imamo na voljo zmogljivo informacijsko tehnologijo. Kar zadeva izvedbo preverjanja teh dodatnih pogojev za kandidiranje, ki jih uvajamo, ne bi smelo biti težav.

Eden od pomislekov je, da so vsa ta dodatna preverjanja predlagana le zaradi primera Janša. Poznate še kak primer, ko bi kandidiral obsojeni in bil izvoljen?

Imamo kratek spomin. Vsi to povezujejo z Janezom Ivanom Janšo. A s tem smo začeli že v mandatu prej, ko Janez Ivan Janša še ni bil pravnomočno obsojen. Sicer pa se je državni zbor že pred tem s podobnimi težavami spopadel, ko je bil mandat odvzet poslancu Srečku Prijatelju. Zato zdaj reči, da je on razlog ...

Takrat je bila predlagana prepoved za obtožene.

Takrat je bilo več različnih predlogov različnih predlagateljev, ki so vključevali omejitev pasivne volilne pravice. Prepoved kandidiranja za javne funkcije se je nanašala tako na pravnomočne kazni kot celo na pravnomočne obtožnice. Zame je takrat in tudi zdaj šlo za to, da zakon za javne funkcionarje, ki so izvoljeni, določa sankcijo prenehanja mandata, če so obsojeni na daljšo zaporno kazen. In da se enako uredi tudi za tiste, ki za javno funkcijo šele kandidirajo. Drugače lahko nastane absurden položaj, ko lahko tisti, ki so bili obsojeni pred izvolitvijo, javno funkcijo opravljajo, tisti, ki so bili obsojeni pozneje, pa jo izgubijo.

Drugega primera, da bi obsojeni kandidiral, se ne spomnite?

Ne. Se ne spomnim. Sem pa slišal, da se je že zgodilo na občinski ravni, kjer pa za medije ni bilo tako zanimivo.

Sprašujem zaradi tveganja, da zaradi problema, ki ga ni, spet ne bo popravljen volilni zakon, ki bi ga po sodbi ustavnega sodišča morali popraviti že do maja letos, da bi invalidom zagotovil dostop do volišč.

Tveganje je. Zavedam se velike odgovornosti, ki jo imamo pri odločanju. Prepričan sem, da pri pravicah invalidov ni več resnih dilem, to urejamo. Z dopolnili smo rešili pomisleke, ki jih je še imela zakonodajno-pravna služba tako pri glasovanju invalidov kot tudi pri glasovanju po pošti. Invalidom bodo dostopna vsa volišča, določamo pa tudi ustrezen rok za prilagoditev volišč. V tem delu zato ne vidim problemov. Te zakonske določbe bi morale biti sprejete.

Toda sodba ustavnega sodišča ni spoštovana, paket stoji, nobenih sprememb ni.

Popravke ureditve sem predlagal že na začetku mandata, septembra 2014. Vmes je bilo veliko zapletov in veste, kako to poteka v državnem zboru. Upam zato, da bomo paket volilnih zakonov zdaj sprejeli.

Dostopa do volišč za invalide s tem še ne bo. V proračunu bo treba še zagotoviti denar.

Jasno, urejamo, da bo država invalidom zagotovila možnost glasovanja na vseh voliščih. Volilne komisije bodo morale povedati, kaj potrebujejo, da to zagotovijo. Ko bo zakon sprejet, bodo nastale tudi finančne posledice.

V proračunu za prihodnje leto, ko bodo predsedniške volitve, ni postavke.

Ker sprememba zakona še ni sprejeta. V proračunu so zagotovljena samo finančna sredstva, ki izvirajo iz že sprejete in uveljavljene zakonodaje. Poleg tega je ta rok za prilagoditev volišč, če bodo zakoni sprejeti, prekratek.

Predlagali ste tudi možnost odpoklica župana, o katerem bi volivci odločali na volitvah. Če bi bila večina za, pa bi na dodatnih volitvah še volili župana do konca mandata. Ne bi bilo mogoče to dvoje združiti?

Ne. Odpoklic in volitve župana sta različna postopka. Če z odpoklicem pobudnikom ne uspe, tudi volitev ne bo. Nemogoče je opraviti oboje hkrati. Zakaj hkrati izvesti postopke za kandidiranje, če večina ni za odpoklic? To bi pomenilo tudi negospodarno porabo finančnih sredstev. Tudi volilna opravila stanejo.

Lahko se zgodi, da bo večina glasovala za odpoklic, potem pa spet izvolila odpoklicanega.

Po volitvah rečemo, da imajo volivci vedno prav. Omogočiti jim moramo, da imajo možnost odločiti. V dvokrožnem večinskem sistemu lahko tisti, ki je politika izvolil, tega tudi odpokliče. Zdaj te možnosti volivci nimajo. V drugih državah jo imajo. Ne vem, zakaj tega ne bi omogočili. So pa kot pri vsaki novi stvari pomisleki. Najbolj med tistimi, ki jih lahko prizadene. Spomnite se odločanja o nezdružljivosti županske in poslanske funkcije. Kar devetkrat je državni zbor odločal in šele devetič odločil.

Zakaj odpoklica niste predlagali za predsednika republike, ki ga volimo na enak način?

Primerjati predsednika republike in župana ni mogoče. Zaradi njegove z ustavo določene vloge in pravic ter dolžnosti. Razpravljalo pa se je tudi o tej možnosti.

Če večine za omejitve pravice do kandidiranja ne bo, jo boste poskušali doseči vsaj za manjše spremembe glede invalidov, glasovnic po pošti, rokov v volilnih postopkih?

To ni odvisno le od mene. Od vseh poslancev bo. Pripravljen sem na vse možnosti. Pričakujem pa, da bomo popravili volilno zakonodajo, skladno s predlaganimi nameni in cilji.