Janša časopisov ne bere, drugi jih pa še

Ljubljana – Iz vladnih krogov je prejšnji teden pricurljalo, da tiskanim medijem grozi zvišanje davka na dodano vrednost z 8,5 na 20 odstotkov. Da vlada očitno razmišlja o tem, pa je posredno potrdil še premier Janez Janša, ko je dejal, da sicer niso sprejeli nobene končne odločitve, imajo pa študijo o tem. In še pripomnil, da se je zgodba že pojavila v slovenskih časopisih, ki pa jih, »moram reči, ne berem«.

Janez Janša je pojasnil, da je ministrstvo za finance naredilo študijo, v kateri primerja, kako v evropskih državah določajo stopnje DDV in kaj štejejo med osnovne življenjske potrebščine, ki so obdavčene z nižjo stopnjo. A po njegovih besedah o tem vlada, ki se mora o proračunu odločiti do 4. oktobra, ni razpravljala, zato tudi ni sprejela nobene odločitve. »Jaz o tem nisem niti dal nobene izjave, tudi nihče drug«, je dodal predsednik vlade. Resorni minister Žiga Turk o tem ne daje izjav, a po neuradnih informacijah imajo v vladi resen namen izpeljati sporen dvig davka, čeprav o tem še ni soglasja.

Kaj je v interesu države?

Da dvig DDV nikakor ni korak v pravo smer, nam je dejal tudi Oliver Vujović, generalni sekretar mednarodne medijske organizacije SEEMO. »Takšna namera je izjemno negativna, saj postavlja pod vprašaj obstoj časopisov; ne le enega ali dveh, takšna poteza bi lahko pogubila vse časopise in tisk v Sloveniji,« nam je dejal Vujović. Ker je časopisna industrija v krizi, je po njegovem pomoč države zelo pomembna in bi v interesu vsake moralo biti, da časopisi preživijo, saj so pomemben vir informiranja. Ne moremo namreč pričakovati, da bodo vsi državljani začeli uporabljati internet,« razlaga Vujović. »Eden izmed elementov, ki vplivajo na finančni uspeh časopisa, pa je tudi DDV. Dejstvo, da je v Sloveniji znašal 8,5 odstotka, je bilo pozitivno. Tako je tudi v številnih drugih evropskih državah, kjer imajo DDV za časopise in tisk na nižji oziroma znižani stopnji – prav zato, da je pomagajo tisku, ki je v krizi. Imamo celo države, kjer je DDV ničelen,« še pravi Vujović. »Mi sicer smo za to, da se DDV plača, a da je na najnižji ravni.«

Bruselj: Vlade imajo proste roke

V evropski komisiji razmer v slovenski časopisni industriji nočejo komentirati, do zviševanja stopnje DDV za tisk imajo le bolj ali manj načelno stališče. Kot je pojasnila glasnica komisije za davčno področje Emer Traynor, časopisi po pravu EU sodijo v omejeno skupino izdelkov, za katere države lahko (če želijo) uporabijo nižje stopnje DDV. Država ima pri odločitvi o vrnitvi obdavčitve na splošno stopnjo proste roke. »Zavedamo se, da je premik od znižane k splošni stopnji DDV lahko včasih nepriljubljen,« je sporočila Traynorjeva. Kljub temu, da morajo države v sedanjih gospodarskih razmerah poiskati prihodke za ureditev javnih financ. To je povezano s težavnimi odločitvami pri tehtanju, kaj bi bila najbolj učinkovita pot. Traynorjeva je še opozorila na več študij, ki so pokazale, da so znižane stopnje DDV manj učinkovite pri spodbudah nekemu sektorju, kot se je pričakovalo. Kateri davčni ukrepi ukrepi so najboljši, se mora odločita vsaka članica.

Brez posveta

Da bi dvig DDV večino slovenskih tiskanih medijev pahnil pod rob preživetja in dodobra zdesetkal slovensko medijsko krajino, meni tudi Tomaž Drozg, predsednik Slovenskega združenja medijev pri oglaševalski zbornici. »Slovenski tiskani mediji smo, skoraj brez izjeme, zaradi vseh strukturnih sprememb na medijskem trgu in še posebno zaradi že štiri leta trajajoče krize že tako potisnjeni na rob preživetja, ekstremno zmanjševanje stroškov in odpuščanja so bili že doslej del založniškega vsakdana,« je včeraj izjavil. Kot je še pojasnil, se z njimi iz vlade, vsaj doslej, še nihče ni posvetoval o posledicah, bi pa bil tak ukrep po njegovem za mnoge tiskane medije še zadnji udarec pred dokončnim zaprtjem, ustvarjalci medijskih vsebin pa bi množično ostali brez dela.