Janša nasprotnike izziva s konstruktivno nezaupnico

Premier je opozoril, da je pred Slovenijo »nekaj nujnih odločitev«. Bo mogoče oblikovati novo koalicijo?

Objavljeno
24. januar 2013 19.53
Posodobljeno
24. januar 2013 20.00
Zoran Potič, Anže Božič, Klara Škrinjar, notranja politika
Zoran Potič, Anže Božič, Klara Škrinjar, notranja politika

Ljubljana – 16. dan po objavi poročila protikorupcijske komisije je Janša javno oznanil: Odstopil ne bom.
Pot do najhitrejše rešitve politične krize pa po mnenju Janše vodi prek konstruktivne nezaupnice. Vlado je po tej poti mogoče dobiti v dveh tednih: »Tisti, ki so povzročili krizo, so dolžni to storiti. Velik del poslancev se boji volitev, zato najbrž ne bo težko oblikovati nove koalicije,« je Janša vrgel rokavico političnim konkurentom.

Glasovanje o zaupnici ne pride v poštev, se je predsednik vlade Janez Janša vendarle odzval na pozive treh koalicijskih partnerjev in na odhod Državljanske liste iz vlade. V uro in pol dolgem nastopu pred novinarji je premier še povedal: vlada ima polna pooblastila in ni manjšinska, ker tega pojma ni v ustavi.

Janez Janša je nastopil po seji vlade, na kateri je dobil odstopni izjavi dveh ministrov DL, ki bosta očitno mandat končala prihodnji teden, ko se bo z odstopoma seznanil parlament. Janša je poročilo protikorupcijske komisije označil za akt politične inkvizicije, ravnanje DL in njenega predsednika Gregorja Viranta pa primerjal z ravnanjem Gregorja Golobiča v Pahorjevi vladi. Razlika med letom 2011 in 2013 je, da je položaj države veliko slabši, zato da si zdaj ne more privoščiti več kot štiri mesece mrtvega teka do predčasnih volitev.

Naštel je projekte, ki so za državo ključni in zaradi katerih bo vlada delala naprej, kljub odstopom nekaterih ministrov; med njimi znova vpis fiskalnega pravila v ustavo. Kompromis, ki ga predlaga SDS za izhod iz krize, je znova sprememba volilnega sistema, ki da bi omogočil stabilnejšo vlado. V SDS zagovarjajo večinski sistem ali pa popravke sedanjega sistema, s katerimi bi okrepili velike stranke. Takšen predlog so druge parlamentarne stranke že večkrat zavrnile.

Janša poudarja, da Slovenija ni v položaju, ko bi si lahko privoščila več kot štiri mesece mrtvega teka, ker bi se to poznalo na življenjskem standardu prebivalcev, temveč je pred njo »nekaj nujnih odločitev«. A za sprejem teh ukrepov je treba zagotoviti dvotretjinsko večino v parlamentu. Med prioritete Janša tako uvršča spremembo ustave v zvezi z referendumsko zakonodajo, ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške z EU, reforma pravosodnega sistema, vpis fiskalnega pravila v ustavo, pa tudi reformo trga dela. Ob tem je opozoril, da politična kriza postavlja pod vprašaj tudi likvidnost države, saj se bo morala za izvrševanje proračuna v letošnjem letu zadolžiti za 1,5 milijarde evrov. Neoperativna vlada pa bi lahko po njegovem ogrozila tudi učinkovito črpanje evropskih skladov. Gospodarska zbornica Slovenije je vse prvake političnih strank pozvala, da urgentno razrešijo vladno krizo; tudi v izogib še hujši gospodarski krizi.

Erjavec: Odhod iz vlade 5. februarja

Predsednik Desusa Karl Erjavec je zavrnil Janševe ideje za izhod iz politične krize: »Zanimivo, da vedno, kadar je v težavah, načne isto temo – volilno zakonodajo. Ta ni največji problem. Namesto teh odgovorov smo poslušali stare zgodbe o tem, kako bi bil večinski sistem najboljši.« Erjavec bo 22. februarja – do takrat bodo poslanci po njegovih ocenah že lahko ratificirali pristopno pogodbo Hrvaške k EU – odstopil z mesta ministra.

V trojčku DL, SLS in Desus so se, pravi Erjavec, že usklajevali glede naslednjih potez. Najprej se bodo poskušali z opozicijsko PS dogovoriti o popolnem umiku Zorana Jankovića iz stranke – ljubljanski župan je takšno možnost izrecno zavrnil –, da bi lahko skupaj vložili konstruktivno nezaupnico in oblikovali prehodno projektno vlado. Druga možnost je, da bo »trojček« predlagal spremembo zakona o vladi, po kateri bi vlada po odstopu več kot polovice ministrov, avtomatično padla.

Je čas za projektno vlado?

PS je predlagala dogovor strank o projektni vladi. »Nismo še razmišljali o tem, kdo bi to vlado sestavljal in kdo bi katerega ministra imenoval. Vsebina je v tem trenutku bistveno bolj pomembna od strankarskih ali osebnih interesov,« je dejala Alenka Bratušek, ki začasno vodi stranko in ki vse vodje parlamentarnih strank in poslanskih skupin vabi na bilaterna srečanja.

A kako nameravajo prepričati stranke, DL, SLS in Desus, ki pogojujejo sodelovanje z njimi le v primeru popolnega umika Zorana Jankovića, torej odstopa, in ne le zamrznitve funkcije? »Enkrat sem že povedala, da moj način dela, niso ultimati in tega tudi ne bom sprejemala z druge strani. Zahteve, o katerih govorijo, pa so že izpolnjene: jaz imam polna pooblastila za vodenje stranke in s tem se bodo morali partnerji ali kolegi na drugi strani sprijazniti. Svet me je poobastil za vodenje stranke do kongresa, kjer bomo izbrali novega predsednika ali predsednico, jaz pa upam, da mi bodo druge stranke dovolile, da razmerja v stranki urejamo sami, da se ne bodo vtikali v to.«

A Janković ostaja le »zamrznjen«

Pogoj trojčka DL, SLS in Desus je Janković že zavrnil. »Z državno politiko se ne ukvarjam, saj nisem stric iz ozadja, ampak želim delati iz ospredja. Zamenja me lahko le volilni kongres, ki bo še letos, prvakom trojčka pa svetujem, naj se vsak ukvarja s svojo stranko,« je dejal. Kot je še povedal, osebno ne bi šel v zavezništvo s predsednikom DL Gregorjem Virantom, a bo o naslednjih potezah PS odločala Bratuškova, ki ima za to polna pooblastila.

Zdaj Janša govori in Virant molči

DL danes kljub temu, da je bil njen predsednik Gregor Virant glavna tarča Janševega govora, ni spremenila stališč. Prav tako SLS. Včeraj pozno popoldne so se sicer sestali na izvršilnem odboru stranke, a z eno samo točko: priprave na bližajoči kongres (2. marca), kjer bo stranka verjetno dobila novo vodstvo. Vse torej ostaja kot doslej: svet Desusa bo o izstopu iz koalicije odločal 5. februarja, na začetku marca pa iz vlade odhaja še SLS.

NSi: V vladi dokler bo smiselno

Edini koalicijski partner, ki zaenkrat še stoji ob strani SDS, je NSi. Kot je dejala predsednica stranke Ljudmila Novak, vztrajajo v vladi, saj menijo, da je ta še vedno lahko učinkovita. Predčasne volitve po njenih besedah ne bi rešile veliko, do Janševega predloga o spremembah volilnega sistema pa je Novakova nekoliko zadržana: NSi namreč ne podpira večinskega volilnega sistema, ki je v korist predvsem velikih strank.

Lukšič: Predsednik vlade, odstopi!

Predsednik SD Igor Lukšič, podobno kot Virant, meni, da bi Janša moral odstopiti. »Edina rešitev za Slovenijo so predčasne volitve,« je odločen Lukšič. To je po njegovem tudi najhitrejša rešitev nastale krize in zato SD zagovarja ta predlog. In kaj meni o projektni vladi? »Kaj pa je to?« je odgovoril Lukšič. Predsednik republike Borut Pahor se bo na politične razmere odzval danes.