Kdo je Zvonko Fišer?

Dvainšestdesetletni vrhovni državni tožilec Fišer je postal četrti generalni državni tožilec v samostojni Sloveniji.
Objavljeno
04. maj 2011 21.00
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika
Vsak izmed njegovih predhodnikov – Anton Drobnič, Zdenka Cerar in Barbara Brezigar – je na tej funkciji pustil svoj pečat in brez dvoma ga bo tudi Zvonko Fišer. Kakšnega, ni mogoče napovedati, saj o svoji viziji vodenja tožilstva v prihodnjih šestih letih doslej javno ni hotel govoriti. Rekel je, da moramo počakati na glasovanje v državnem zboru. Tudi njegovi kolegi na tožilstvu pravijo, da od dne, ko je oddal kandidaturo za najvišji tožilski položaj v državi, z njimi ni hotel deliti svojih razmišljanj, po čem si bomo zapomnili njegov mandat.

Zvonko Fišer je leta 1971 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in na njej 25 let pozneje tudi doktoriral z disertacijo iz kazenskega prava. Na tej fakulteti je tudi predavatelj kazenskega procesnega prava. Do leta 1998 je ves čas služboval v tožilskih vrstah, decembra tega leta pa je postal ustavni sodnik in bil na tem položaju do leta 2008.

Že takrat je bila njegova kandidatura obremenjena z očitki o postopkih, ki jih je kot tožilec vodil v 80. letih in v katerih naj bi bile domnevno kršene človekove pravice. Iste očitke so pri SDS ponovili ob njegovi kandidaturi za generalnega državnega tožilca, čeprav je nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič že ob prvi zavrnitvi za ustavnega sodnika dejal, da mu je »žal za Fišerjevo neizvolitev, saj gre za enega najboljših tožilcev v državi, ki je skrajno pošten in odgovoren«, in da slovenska država ne bi smela tako zlahka odklanjati takšnih strokovnjakov.

Glede postopka leta 1977, ko je obtožnico proti dvema duhovnikoma in gospodinji zaradi postavitve križa nad breznom pobitih po drugi svetovni vojni nad Cerknim zastopal Fišer, pa je Drobnič dejal, »da je bil za tiste čase in razmere ter tedanjo sodno prakso in pravno znanost postopek naravnost nedolžen«. Fišer pa je o tem postopku pred mandatno-volilno komisijo pred kratkim dejal, da »mu je žal, da se je zgodil, saj je bil napaka«.

Vlada, ki je državnemu zboru predlagala Fišerja v imenovanje, je prepričana, da gre za vrhunskega pravnika, ki zna akademsko znanje preliti v prakso, saj je s svojim 15-letnim delom kot vrhovni državni tožilec in ustavni sodnik dokazal, da je njegovo strokovno znanje na vrhunski ravni tako v teoretičnem kot praktičnem pogledu.

Tisti, ki poznajo Fišerja, ga prepoznavajo kot izjemnega strokovnjaka, zelo korektnega in odprtega za dialog. Je legalist, ni človek konflikta, tudi na ustavnem sodišču je bil znan kot strpen sogovornik. Tožilstvo prevzema v časih, ko se pravna država presoja predvsem po ravnanjih pravosodnih organov, v prvi vrsti tožilstva. Če je to res okuženo tudi s političnimi presojami, potem ima vse možnosti, da takšne domneve zavrže. Če je to res notranje razklano, ima možnost, da tožilske vrste spet strne. Ker Fišer velja za strokovno in profesionalno avtoriteto, osebnostno pokončnega človeka in politično neobremenjenega, mu lahko to uspe.