Tiskane izdaje
Širše vodstvo stranke je pred dnevi razpravljalo o primerni strategiji, ki bi vodila k uspešni volilni kampanji za državnozborske in lokalne volitve ter tudi o morebitnih kadrovskih okrepitvah. Na zadnjih državnozborskih volitvah je za stranko glasovalo 5,5 odstotka volilcev. Prva dama NSi Ljudmila Novak je kandidirala tudi na tokratnih predsedniških volitvah in s 54.437 glasovi podpore oziroma 7,24 odstotka glasov volilcev med devetimi kandidati dosegla četrto mesto. »Cilj je bil zmagati, a ljudje so se pač odločili, kot so se,« je komentirala po izzidu.
Pretresali so kandidate, za novega se niso odločili
Kaj je torej potrebno storiti za preboj na volitvah? Tudi o tem so govorili na nedavni klavzuri stranke in iskali odgovor na vprašanje, kako nagovoriti širši krog volilcev, torej tudi več mladih, več volilcev v mestih ter gospodarstvenikov. Odgovor je prevetritev vodstva. »A v tem trenutku gremo s sedanjo predsednico naprej, saj za zdaj noben kandidat, o katerem smo razmišljali, ni bil idealen. Je pa dejstvo, da desnica skozi vsake volitve izgublja glasove in da je treba nekaj storiti za zaustavitev tega trenda. Odkrito smo se pogovorili o možnosti zamenjave predsednika, seveda ob navzočnosti Novakove,« razkriva vodja poslanske skupine Matej Tonin. Skupaj s poslanskim kolegom Jožetom Horvatom in Valentinom Hajdinjakom, v preteklosti tudi tiskovnim predstavnikom vlade v času prve vlade Janeza Janše, je bil med kandidati za novega šefa NSi.
Tonin razlaga, da so ovira za morebitni prevzem vodenja stranke osebni oziroma družinski razlogi, Horvat naj ne bi bil primeren zaradi svoje starosti, glede Hajdinaka pa ni jasno kako bi ga sprejela najprej notranja strankina javnost in tudi ne kako bi kotiral zunaj nje.
Predsednica NSi Ljudmila Novak. Foto: Jože Suhadolnik
Trenutno najbolje kaže Židanu
Kako pomemben je sploh prvi obraz stranke? Politični analitiki ocenjujejo, da zelo. »Volilna izbira je vedno kombinacija ideološkega ali programskega okvirja na eni strani ter osebne karizme političnega voditelja na drugi. V dobi spektakla pa je postala personalizacija politike ključna, vsaj ko gre za vprašanje zmage na volitvah, medtem ko je pri manjših strankah lojalnost neki ideologiji lahko še vedno dovolj. Tudi prihodnje leto bo zato volilna tekma predvsem boj voditeljev, med katerimi bodo izbirali volivci, pri tem pa je seveda ključna podoba, ki jo bodo o njih gradili mediji,« ocenjuje Sebastjan Jeretič.
V času take apatije in nezanimanja ljudi za politiko bo po njegovem mnenju še toliko težje sploh doseči njihovo pozornost in prepoznavnost, kaj šele mobilizacijo za dejansko udeležbo na volilno nedeljo. Novi obrazi bodo lahko prišli do pomembnejše vloge samo, če bodo mediji znova, kot na zadnjih dvoje volitvah, sprožili plaz evforije. »Sicer pa bo ponovno osrednje vprašanje, koga bodo ljudje prepoznali kot alternativo Janezu Janši, kot je to že stalnica za slovensko politiko,« dodaja Jeretič.
Trenutno med starimi obrazi najbolje kaže Dejanu Židanu tudi zato, ker je na levici SD najbolj prepoznavna in stabilna politična stranka. Ko je zaradi razočaranja nad Mirom Cerarjem začela vpadati podpora SMC, dodaja sogovornik, se je del te podpore skoraj naravno preselil k SD. Za njih bo zdaj ključno nadgraditi ta proces in utrditi pozicijo alternative. Če pa jim pri tem spodleti, se bo pojavil pritisk po iskanju novega mesije, ki bi lahko preprečil zmago desnice. »Trenutno se zdi, da je njihovo delovanje osredotočeno predvsem na boj na trdi levici, medtem ko zija praznina v osrednjem delu volilnega telesa, ki običajno odloči zmagovalca. Ne vem, če bo ta strategija dovolj za pridobitev teh glasov,« še ocenjuje.
Predsednik SD in minister za kmetijstvo Dejan Židan. Foto: Aleš Černivec/Delo
Zgodba z novim obrazom se lahko ponovi
Da je rezultat stranke na volitvah vsekakor povezan s karizmo njenega voditelja, se strinja tudi Matej Makarovič. »To pa praviloma velja toliko bolj, kolikor manj je stranka organizacijsko in terensko utrjena. Stranke t. i. novih obrazov so zgrajene samo na voditelju, medtem ko so starejše in bolj utrjene stranke od njih nekoliko manj odvisne, kar pa spet ne pomeni, da ne bi bili pomembni. SDS je vsekakor zanimiv primer z voditeljem, ki ima še vedno sposobnost, da mobilizira tako svoje privržence kot svoje nasprotnike, medtem ko druge stranke trenutno večinoma nimajo voditeljev, ki bi mobilizirali bodisi ene bodisi druge,« ocenjuje.
Porast podpore SD v javnomnenjskih anketah je verjetno še najbolj povezan z njeno jasno podporo Borutu Pahorju - v nekem smislu je požela del njegovega uspeha, vendar bo učinek tega plahnel z oddaljenostjo predsedniških volitev. Po drugi strani so te predsedniške volitve prinesle močan, morda celo dokončen udarec SMC. »Medtem ko je NSi verjetno preprosto stavila preveč: Novakova je doslej nedvomno bila eden od adutov, čeprav ni bila nikoli posebno izrazita, a ta adut so nespametno zaigrali v tekmi, ki je bila zanje že vnaprej izgubljena,« je prepričan Makarovič.
Del volivcev je nad novimi obrazi verjetno res dokončno obupal in bo zato najbrž kar ostal doma ali poskusil iskati kaj že preizkušenega, vendar pa to nikakor ne pomeni, da je zgodba z novimi obrazi končana. Marjan Šarec se gotovo vidi v tej vlogi in bo zato tudi dobil ustrezno medijsko in finančno podporo. Makarovič sicer še ocenjuje, da ne bo ponovil Cerarjevega uspeha, do neke mere pa bo vseeno omogočil, da se zgodovina ponovi. Kolikokrat se bo ta zgodba še zavrtela, pa je težko oceniti.
