Tiskane izdaje
Analize posameznih ministrstev je v vladnem imenu zbiralo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM). Vendar ta ne vsebuje relevantnih podatkov, piše omenjeno ministrstvo, ki je pogrešalo zlasti mednarodne primerjalne analize.
Ocene o potrebnem številu pripravnikov sta podala zgolj ministrstvo za kulturo ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), oceno o potrebnih sredstvih za plačilo pripravnikov pa samo ministrstvo za delo. Na prvem ugotavljajo, da bi potrebovali 180 novih pripravnikov za knjižnične dejavnosti in kulturno dediščino. Ocena potreb po kadrih na MIZŠ je 746 novih zaposlitev; 300 jih načrtujejo še letos. Na ministrstvu za delo pa bi za izvedbo 100 pripravništev po grobih ocenah potrebovali 1.890.000 evrov. Če bodo sprejeli samo 100 pripravnikov, bo to še podaljšalo čakalne dobe, pravijo v mladinskih organizacijah in spomnijo na 500 čakajočih pripravnikov v socialnem varstvu.
Eni za ohranitev,
Ministrstvo za okolje in prostor bi praktično usposabljanje prepustilo posameznemu delodajalcu. »Namen bolonjskega sistema izobraževanja je bil, da bi med študijem pridobili prakso, ki bi omogočila študentom spoznati delo na strokovnem področju, za katerega se usposablja,« izhaja iz analize. Pripravništvo kot obliko prvega vstopa na trg dela je treba ohraniti, menijo na kmetijskem ministrstvu, vendar težko zaposlijo pripravnike, ker zanje ni dovolj denarja. Zato predlagajo, da bi pridobili sredstva iz evropskega socialnega sklada. Podobno menijo na finančnem ministrstvu.
Na zunanjem ministrstvu pa predlagajo, naj vlada sprejme dopolnitev skupnega kadrovskega načrta (SKN) za prihodnje leto, kjer bi za posamezne državne organe določila dovoljeno število pripravniških mest zunaj SKN. Podobno bodo storili na ministrstvu za javno upravo, ki je predstavilo najodločnejše stališče – ukinili bi volonterska pripravništva v državnih organih in upravah lokalnih skupnostih.
Ministrstvo za kulturo za knjižnično dejavnost predlaga spremembe bibliotekarskih izpitov, zakonsko določeno pripravništvo pa bi ukinilo in nadomestilo s strokovnim usposabljanjem. Na področju arhivske dejavnosti pa ukinitev ni smiselna.
MDDSZEM v analizi predlaga ukinitev volonterskega pripravništva, prevetritev pripravništev in strokovnih izpitov ter izboljšanje študijskih programov. »Nesmotrno je namenjati veliko denarja za izobraževalne programe, če ne dajejo dovolj kakovostno usposobljenih kadrov in mora država kasneje namenjati sredstva, da lahko usposobi diplomante za vstop na trg dela.« Sicer pa bodo s pomočjo evropskega socialnega sklada jeseni začeli sofinancirati pripravništva. Za zaposlitev posameznega pripravnika bodo zagotovili 10.000 evrov za leto; vsaka bo vezana na upokojitev javnega uslužbenca. Razliko do celotnega stroška za pripravnika bodo morala plačati posamezna ministrstva. »Menimo, da bi s 25 milijoni evrov lahko za tri leta zagotovili sofinanciranje 2700 pripravnikov.«
Mladi spet ogorčeni
Mladinski svet Slovenije (MSS), sindikat Mladi plus (SMP) in Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) so o analizi dejali: »Mladi smo razočarani nad delom ministrstev in vlade, nad nepripravljenostjo za sodelovanje z deležniki ter nad neodzivnostjo večine institucij. Dobili nismo ničesar razen veliko idej v zraku, brez ključnih podatkov.« V organizacijah so prepričani, da brez odprave prepovedi zaposlovanja v javnem sektorju oziroma zakona o uravnoteženju javnih financ (Zujf) prave rešitve ne bo. Zahtevajo, naj vlada zagotovi trajna in stabilna sredstva iz proračuna, s tem pa dovolj razpisanih in plačanih pripravništev. Financiranje iz evropskih socialnih skladov nikakor ne more biti trajna rešitev, opozarjajo.
MDDSZEM je predstavnikom mladih poslalo analizo, da se do nje opredelijo. »Pripombe, ki smo jih od njih prejeli, smo proučili in jih posredovali ministrstvom.« Enoten dokument, ki je še v pripravi, naj bi vlada predvidoma obravnavala v začetku julija, napovedujejo na ministrstvu.
