Ko obsojeni politik posluša občutljive podatke

Ljubljana – Za varnost v državi je v Sloveniji zadolžen tudi Svet za nacionalno varnost, ki se je sestal v torek pozno zvečer, na njem pa je bil prisoten tudi predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša, sicer pravnomočno obsojen v zadevi Patria.

Svet za nacionalno varnost (SNAV) sestavljajo predsednik vlade, ki je tudi predsednik SNAV, obrambni, notranji, pravosodni, finančni in zunanji minister ter direktor Sove. Le ko gre za vprašanja nacionalne varnosti, ki zahtevajo »usklajeno delo«, predsednik SNAV lahko v to sestavo poleg predsednika države in predsednika državnega zbora povabi tudi predstavnika največje opozicijske stranke ter predstojnike drugih državnih organov in drugih organizacij.

Za vlado Janševa udeležba nič nenavadnega

Zakaj je torej obsojeni politik Janez Janša sodeloval na seji organa, ki obravnava občutljiva varnostna vprašanja? Za premiera Mira Cerarja, ki sicer javno zagovarja moralna in etična načela, sodeč po odgovorih, ki smo jih dobili iz njegovega urada za komuniciranje, to očitno ni problematično.

Cerar namreč predstavnika opozicije ni dolžan povabiti, če pa se za to odloči, lahko brez težav izbere katerega koli predstavnika največje opozicijske stranke, saj odlok o SNAV navaja le »predstavnika«, ne pa »predsednika« stranke. Cerar pa je, kakor kažejo uradna pojasnila z vlade, odločitev gladko prepustil SDS. Tej stranki je bila namreč, citiramo, »prepuščena možnost poslati predstavnika po svoji presoji«. Cerar je torej moral vedeti, da bo SDS poslala Janšo.

Namesto Cerarja odločila SDS

Še več, zapisali so, da je bila odločitev, kdo naj sodeluje, »v pristojnosti povabljene opozicijske stranke«. To ne drži, saj je odločitev, koga povabiti, v izključni Cerarjevi pristojnosti. Po pričakovanjih tudi jasnega stališča ob vprašanju, ali se jim ne zdi Janševa udeležba problematična, z vlade nismo dobili. Poslali so le nekaj standardnih praznih političnih pojasnil.

Takšna so bili tudi odgovorni na vprašanje, zakaj je na seji sodeloval zelo širok krog ljudi, med njimi tudi predstavnik opozicije, ko pa vse ocene kažejo, da Slovenija ni ogrožena oziroma se stopnja ogroženosti že leta – najmanj pa od leta 2012 – ni spremnila. To je Cerar vedel že pred sejo SNAV.

Ker se opozicijo vabi ob vprašanjih nacionalne varnosti, ki zahtevajo »usklajeno delo«, tudi s predstavnikom največje opozicijske stranke, nas je zanimalo tudi, kakšno je to delo. Sledil je še en prazen odgovor: »Na seji je bila obravnavana ogroženost Slovenije z vidika mednarodnega terorizma.« Niti besede več.

Na koncu pa še, da je bilo treba z oceno razmer seznaniti najvišje predstavnike državnih institucij, »v skladu z odlokom tudi predstavnika največje opozicijske parlamentarne stranke«.

Kdaj širiti krog povabljenih?

Dr. Iztok Prezelj, izredni profesor na katedri za obramboslovje FDV, je povedal, da je sestanek SNAV »zagotovo potreben na to temo«. O Janševi udeležbi pa: »Dejstva, da se je tega sestanka udeležil pravnomočno obsojeni politik, ne komentiram. To dejstvo odraža stanje našega političnega in pravnega sistema.« Po njegovi presoji je širjenje kroga povabljenih vedno smiselno, ko gre za zelo resne in kompleksne varnostne zadeve, ki zahtevajo povezano delovanje različnih organov. »Radikalizacija in terorizem sta izjemno kompleksni zadevi, ki ju ena institucija sama ne more nadzorovati, kaj šele rešiti. Širitev je mogoče razumeti kot željo po usklajenosti na političnem nivoju, kar pa je tudi pomembna podstat za operativno usklajenost,« je dodal.

Opozorila pooblaščenke

»V luči zadnjih zahtev po zaostritvi protiterorističnih ukrepov, ki globoko posegajo tudi v svoboščine posameznikov, pozivamo k premišljenemu ravnanju, katerega rezultat naj bo primerno ravnotežje med zagotavljanjem varnosti in varstvom temeljnih človekovih pravic,« je opozorila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Oblast poziva, naj se kakršenkoli ukrep, ki posega v zasebnost posameznikov, sprejme po transparentnem postopku, v katerega naj se pravočasno vključi vse relevantne deležnike. Ukrepi, ki posegajo v zasebnost posameznikov, morajo v predhodno presojo vplivov ukrepa na zasebnost.